Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
V desetem stoletju je Rusija sprejela krščanstvo in s tem postala vzhodni rob krščanskega sveta, kar je bila njena glavna civilizacijska izbira. Vendar so bližina Orienta, vdori muslimanskih ljudstev in 300-letna oblast tatarsko-mongolske Zlate horde (od leta 1242 do konca 15. stoletja) pustili pomemben "azijski odtis" v mentaliteti ruskega ljudstva.
Zaradi obmejnega položaja je bil "ruski svet" polje stalnega spopada med Vzhodom in Zahodom.
V Rusiji se je zgodil značilen preobrat na stran zahodne kulture v času Petra Velikega (1672-1725). Prvi ruski imperator je menil, da mora Rusija za preživetje posodobiti celotno gospodarsko in družbeno strukturo, pri čemer se je opiral na izkušnje svojih evropskih sosed. Stranski učinek te ostre modernizacije ruske družbe so bili nova prestolnica v evropskem slogu, podaniki, oblečeni v evropske obleke in brez brade, ter številni drugi kulturni artefakti, ki so med Rusi vzbudili mešane občutke.
Od takrat naprej se ruski misleci prepirajo, ali je bil ta preobrat blagoslov ali velika napaka in ali Rusija pripada evropski civilizaciji, azijski civilizaciji ali tvori posebno civilizacijsko entiteto.
Vasilij Tatiščev
Javna domenaTa ruski zgodovinar iz 18. stoletja in avtor prve "Ruske zgodovine" je bil med prvimi, ki je utemeljil, zakaj naj bi namišljena meja med Evropo in Azijo potekala po gorovju Ural. Pred tem je bilo predlagano, da naj bi razvodje predstavljal reka Jenisej ali Ob. (Stari zgodovinarji so celo predlagali, da bi meja potekala po Donu in Črnem morju do Konstantinopla). Vendar pa je Tatiščev (1686-1750) navajal različne naravoslovne argumente - za Uralom, na primer, imajo celo reke drugačen pretok (in druge vrste rib), številna drevesa, ki rastejo v Evropi, pa ne rastejo za Uralom.
Za Tatiščeva je bila Rusija nedvomno evropska država, "tako kot Kraljevina Poljska, Prusija in Finska". Pri opisovanju zgodovine stare Rusije pred osvojitvijo Kazanskega hanata in Sibirije je Tatiščev prišel do zaključka, da Rusija "po naravnih okoliščinah" ne pripada "nikomur drugemu kot Evropi".
Portret Karamzina, avtor Tropinin
Tretjakovska galerijaTa zgodovinar s konca 18. in začetka 19. stoletja velja za ustvarjalca pojma "ruski Evropejec". Karamzin (1766-1826) je v Petrovem obratu k Evropi videl nedvomno blagoslov za državo, saj je Rusija lahko uspešno uporabila dosežke evropskega razuma - predvsem znanosti, umetnosti, vojaške znanosti in državne ureditve.
"Nemci, Francozi in Angleži so bili pred Rusi vsaj šest stoletij; Peter nas je premaknil s svojo mogočno roko in v nekaj letih smo jih skoraj dohiteli. Vse bedne jeremijade o spremembi ruskega značaja, o izgubi ruskega moralnega karakterja niso nič drugega, kot šala, ali pa izvirajo iz pomanjkanja temeljitega premisleka. Nismo kot naši bradati predniki: toliko bolje!" piše Karamzin med potovanjem po Evropi.
Vasilij Perov. Portret pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, 1872.
Tretjakovska galerijaPo dolgih letih, ko je bila pozornost javnosti usmerjena le v Evropo, je Dostojevski (1821-1881) predlagal "izboljšanje" pogleda Rusije na Azijo. "Zdi se, da vsa naša ruska Azija, vključno s Sibirijo, za Rusijo še vedno obstaja kot nekakšen dodatek, za katerega se naša evropska Rusija sploh noče zanimati," obžaluje pisatelj.
"Odpraviti moramo strah, da nas bodo v Evropi imenovali azijski barbari in da bodo o nas govorili, da smo Azijci še bolj kot Evropejci. Ta sramota, da nas bo Evropa imela za Azijce, nas preganja že skoraj dve stoletji." Dostojevski ta sram označuje za napačnega, tako kot je napačno, da se Rusi dojemajo izključno kot Evropejci in ne kot Azijci, "kar nikoli nismo prenehali biti". Dostojevskega moti, da je Rusija "prosila" za vstop v Evropo in si prizadevala, da bi nas Evropa priznala za svoje, "in ne za Tatare". Dostojevski sklepa, da je rešitev in svetlo prihodnost za Rusijo treba morda iskati ravno v Aziji.
Vasilij Ključevski
Javna domenaKompleksen geografski položaj Rusije je določil njeno zgodovinsko in kulturno usodo, je v 19. stoletju menil profesor in zgodovinar Ključevski (1841-1911). Rusija je vedno doživljala tuje vplive, ki pa so se na ruskih tleh vedno prilagajali in reinterpretirali. Najprej je sta bila to Bizanc in krščanstvo, ki je prodrlo v Rusijo, pozneje pa zahodna Evropa in njene znanosti ter splošno politično področje, v katerega se je Rusija dokončno vključila šele po Petru Velikem. V devetnajstem stoletju se je Rusija po besedah Ključevskega začela spraševati o svoji pripadnosti Evropi - pozabila je na svojo vzhodno smer. Ideja o evropski Rusiji se je precej utrdila, ko je več desetletij prestol zasedala Nemka Katarina II.
"Zgodovinsko gledano Rusija zagotovo ni Azija, vendar tudi geografsko ni povsem Evropa. Je država v prehodu, posrednica med dvema svetovoma. Kultura jo je neločljivo povezala z Evropo, toda narava ji je vtisnila značilnosti in vplive, ki so jo vedno usmerjali proti Aziji ali v Azijo," je zapisal Ključevski v svojem delu "Potek ruske zgodovine".
Lev Gumiljov, doktor zgodovine, zaposlen na Raziskovalnem inštitutu za geografijo pri Oddelku za geografijo Leningrajske univerze, strokovnjak za zgodovino ljudstev Srednje Azije.
SputnikSlavni zgodovinar in etnograf Lev Gumiljov (sin slavnih ruskih pesnikov Ane Ahmatove in Nikolaja Gumiljova v začetku 20. stoletja) je znan po tem, da je uvedel koncept superetnosa - tvorbe, ki je nastala iz mozaika etničnih skupin iz ene regije. Takšna superetnosa sta bila zahodnoevropski krščanski svet in muslimanski svet. V svojem zgodovinskem razvoju je tudi ruski narod postal superetnos, ki je do 18. stoletja vključeval tudi druge etnične skupine zahvaljujoč osvajanju Sibirije in Srednje Azije. Ruski etnos je veliko mlajši od zahodnoevropskega, zato je še vedno na nekoliko nižji stopnji razvoja - vendar bo po Gumiljovovem mnenju kmalu doživel vzpon.
Gumiljov je bil zagovornik "evrazijstva", tj. menil je, da je zahodnoevropska kultura v krizi in da bo prevladal Vzhod. Ruski superetnos, ki združuje evropske Slovane in neslovanska ljudstva Azije, bi moral postati eden od vodilnih evrazijske kulture.
Lev Gumiljov je dolga leta preučeval Azijo in bil navdušen nad njeno kulturo. "Banalni evrocentrizem zadostuje za filistersko dojemanje, ni pa primeren za znanstveno razumevanje raznolikosti opazovanih pojavov. Navsezadnje so z vidika Kitajca ali Arabca manjvredni prav zahodnoevropejci," je zapisal Gumiljov v svoji knjigi "Etnogeneza in biosfera Zemlje".
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
