Slavni poganski vladar, ki je leta 988 sprejel krščanstvo in krstil Rusijo. Vladimir Veliki (znan tudi kot Vladimir sveti in Vladimir Krasno Solniško) je eden najbolj cenjenih staroruskih vladarjev.
Moskovski knez, ki je v bitki na Kulikovskem polju Mongolom prizadejal prvi večji poraz. Knez Dmitrij je po bitki postal znan kot Dmitrij Donskòj (Donski), ker se je bitka odvijala pri reki Don.
Veliki ruski slikar ikon, avtor ikone "Sveta Trojica".
Ustanovitelj Moskovske države, prvi Veliki Mmoskovski knez, ki so ga v Evropi imeli za uradnega vladarja Rusije.
Prvi Moskovski car, ustanovitelj državnega sistema v Rusiji. Ivan Grozni je bil eden od najbolj protislovnih vladarjev v ruski zgodovini.
Prva ženska, ki je dejansko vladala Rusiji.
Peter Veliki, prvi ruski cesar (1721) in car, ki je vzpostavil velike trgovinske in politične vezi z Evropo, velja za največjega ruskega vladarja vseh časov.
Slavni ruski polimat, pesnik in pisatelj, najslavnejši ruski znanstvenik 18. stoletja. Pripravil je concept izobraževanja in načrt moskovske državne univerze MGU.
Legendarni ruski vojskovodja, ki v svojem življenju ni izgubil niti ene bitke.
Vrhovni poveljnik Ruske vojske med Veliko domovinsko vojno leta 1812, zmagovalec nad Napoleonom.
Največji ruski pesnik, eden od ustvarjalcev sodobnega ruskega jezika; avtor številnih pesmi, dram, pravljic v verzih, ter romanov "Jevgenij Onegin" (roman v verzih, 1825-1832), "Pikova dama" (1834), "Stotnikova hči" (1833–1836) in drugih.
Največji ruski satirični pisatelj ukrajinskega rodu (rojen kot Nikolaj Janovski), avtor "Mrtvih duš" (1842), "Nosa" (1834) in drugih del.
Veliki ruski pisatelj, avtor romanov "Zločin in kazen" (1866), "Idiot" (1869), "Bratje Karamazovi" (1880) in drugih del.
Veliki ruski pisatelj, avtor romanov "Vojna in mir" (1869), "Anna Karenina" (1877), "Vstajenje" (1901) in drugih del.
Slavni poslovnež, pokrovitelj umetnosti in ustanovitelj Tretjakovske galerije v Moskvi.
Ruski kemik in izumitelj, avtor periodnega sistema elementov
Ruski skladatelj, avtor baletov "Labodje jezero", "Trnuljčica", "Hrestač" ter oper "Jevgenij Onegin", "Pikova dama" in drugih del.
Ruski realistični umetnik, avtor dela "Apoteoza vojne" iz leta 1871.
Veliki ruski umetnik, avtor del "Ivan Grozni in njegov sin Ivan" (1883-1885), "Burlaki na Volgi" (1870-1873) ter drugih.
Veliki ruski umetnik, znan po upodobitvah ruske folklore in stare Rusije. "Bogatirji" (1898), "Ivan Carevič na sivem volku" (1889), "Sneguročka" (1899) so le nekatere najslavnjejše slike Vasnecova.
Prva ženska profesorica matematike na svetu.
Slavni ruski dramatik in pisatelj, avtor posebnih "kratkih zgodb", na primer "Dama s psičkom", ter iger "Višnjev sad" (1904), "Galeb" (1887), "Striček Vanja" (1897), "Tri sestre" (1901) in drugih.
Ruski karakterni igralec in gledališki praktik, avtor igralskega sistema Stanislavskega.
Zadnji ruski cesar, ki so ga leta 1918 skupaj s služabniki in družino brutalno umorili boljševiki.
Zloglasni "nori menih", ki je zdravil carjeviča Alekseja, sina Nikolaja II. Rasputinovo podobo so izkrivila desetletja proticarske propagande.
Vodja boljševiške revolucije in ustanovitelj ZSSR.
Veliki ruski pianist in skladatelj, ki velja za enega najvplivnejših ruskih glasbenikov. Rahmaninov je bil zadnji "veliki" izmed ruskih romantikov, ter eden največjih pianistov svojega časa.
Naslednik Lenina na čelu ZSSR, Josif Stalin, je razvpit tudi zaradi svojih represij, ustanovitve Gulaga in ostre notranje politike. V njegovem času je ZSSR zmagala v drugi svetovni vojni proti nacistični Nemčiji.
Ikonični umetnik ruske avantgarde in ustvarjalec dela "Črni kvadrat" (1915).
Velika ruska pesnica, avtorica "Rekviema" (1935-1940), tragične mojstrovine o stalinističnem terorju, ter številnih pesmi.
Ugledna sovjetska kiparka in avtorica znamenitega spomenika "Delavec in kolhoznica".
Slavni ruski pisatelj, pesnik in prevajalec, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1958, avtor znamenitega romana "Doktor Živago", ki je prvič izšel v Italiji (1957), v Rusiji pa šele po smrti pisatelja (1988).
Sovjetski pisatelj, zdravnik in dramatik, najbolj znan po romanu "Mojster in Margarita" (1928-1940).
Sovjetski pesnik in pomemben predstavnik ruskega futurističnega gibanja.
Ustanovitelj znamenitega baleta Ballet Russes (ruski baleti), ki je v Evropo pripeljal številne ruske talente.
Največji vojaški maršal Sovjetske zveze, ki se je uprl nacistom in zavzel Berlin.
Sovjetski filmski režiser z vzdevkom "Oče montaže", znan po svojih nemih filmih o ruski revoluciji leta 1917, na primer "Križarka Potemkin" (1925).
Izjemen jedrski fizik in prvi vodja inštituta Kurčatova. Pod njegovim vodstvom so sovjetski znanstveniki izdelali prvo sovjetsko jedrsko bombo, prvi jedrski reaktor v Evropi in prvo termonuklearno bombo na svetu.
Ruski skladatelj, ki je postal mednarodno znan po premieri svojega diplomskega dela "Simfonija št. 1".
Ruski pisatelj in disident, ki je preživel sovjetska delovna taborišča in tvegal, da bo o tem pisal. Eno najbolj znanij njegovih del je "Otočje Gulag", ki ga je naskrivaj pisal deset let (1958-1968) in nato izdal v Franciji (1973).
Izumitelj sovjetske vodikove bombe ter eden najbolj načelnih in uglednih disidentov na svetu.
Velika ruska balerina, ki je presegla meje plesa in pustila pečat v literaturi, modi, filmu, glasbi in drugod. Njene najodmevnejše vloge so vključevale Odette-Odile v "Labodjem jezeru" (1947), Auroro v "Trnuljčici" (1961). Leta 1958 ji je bil podeljen naziv "narodna umetnica Sovjetske Zveze". Po letu 1960 je bila razglašena za absolutno primabalerino (prima ballerina assoluta) gledališča Bolšoj.
Prvi ruski predsednik, ki je imel eno od vodilnih vlog pri oblikovanju sodobne Rusije.
Eden najbolj vizionarskih, slavnih in vplivnih svetovnih filmskih ustvarjalcev, čigar dela predstavljajo metafizično in duhovno raziskovanje človeštva in so po vsem svetu priznana kot umetniške mojstrovine. Spada med 100 najboljših režiserjev vseh časov, njegovi najbolj zanani filmi pa so "Nostalgija", "Zrcalo", "Andrej Rubljov", "Ivanovo otroštvo", "Stalker" in drugi.
Prvi človek v vesolju (1961).
Prva ženska v vesolju (1963).
Najljubši ruski bard, pesnik, pevec in igralec. Vladimir Visocki je napisal skoraj 600 pesmi, ki so še vedno priljubljene med številnimi Rusi, kot so na primer: 'Slovo od gora' ("Boljše od vseh gora so le gore, ki jih še nihče ni osvojil!"), 'Muhasti konji' ("Ampak moji konji so tako trmasti, težko jim ustrežem, ne pustijo mi časa za življenje, za pesem …"), 'Ne maram' ("Ne maram, kadar tujec bere moja pisma in pogleduje čez mojo ramo.") in druge.
Nobelov nagrajenec za književnost, ruski pesnik in esejist, ki je opredelil razvoj ruskega jezika konec 20. stoletja.
Eden največjih baletnih plesalcev v sodobni zgodovini, ki je po begu iz ZSSR leta 1974 doživel mednarodno slavo.
Briljantni ruski matematik, ki je rešil enega od sedmih problemov nagrade tisočletja v matematiki, Poincaréjevo domnevo, in zavrnil denarno nagrado v višini enega milijona dolarjev.
Tukaj pa vam predstavljamo 50 glavnih ruskih izumov.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
