Joy: Zadnji pes Romanovih, ki je preživel streljanje

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Ko je družina Romanov prišla v hišo Ipatjeva v Jekaterinburgu, je imela s seboj tri pse, vse črne: francoskega buldoga Ortipa, ki je pripadal veliki kneginji Tatjani, kavalirja kralja Karla Jemmyja velike kneginje Anastasije in kokeršpanjela carjeviča Alekseja z vzdevkom Joy.

Cesarjevič Aleksej se igra s psom

"Jaz... sem izpraznil svoj revolver na obsojence. Ne vem, kakšen je bil rezultat mojega streljanja, saj sem moral takoj oditi na podstrešje, k mitraljezu. <...> Ko sem stekel na podstrešje, sem videl, da je v Rudarski univerzi na drugi strani ulice svetila luč. Zelo dobro se je slišalo streljanje, glasno pa je bilo tudi tuljenje carskih psov". Ko se je Kabanov vrnil dol, so bili vsi že mrtvi, toda "psa Jacka, ki ni tulil, se niso dotaknili" - udeleženec usmrtitve carske družine, čekist Aleksej Kabanov. Transkripcija pogovora z A. G. Kabanovom o usmrtitvi carske družine, Habarovsk, 1965.

Kako je Joy preživel?

Aleksej in Joy na peronu

Javna domena

Ni znano, kdo in kdaj je cesarjeviču podaril Joy. Ime, ki v angleščini pomeni radost, mu je dala carica Aleksandra Fjodorovna, najljubša vnukinja kraljice Viktorije, ki je imela prav tako zelo rada pse.

Vsi trije psi so spremljali svoje lastnike - od Carskega Sela do Tobolska in od tam do Jekaterinburga. Jemmyja so ubili skupaj s carsko družino v kleti, Ortipa, ki je ostal v hiši, pa so ubili zaradi njegovega glasnega tuljenja. Joy pa je preživel streljanje.

"Vrata s hodnika v sobe, kjer je živela carska družina, so bila še vedno zaprta, vendar v sobah ni bilo nikogar. Bilo je jasno: od tam se ni slišal noben zvok. Prej, ko je tam živela carska družina, je bilo v sobah vedno življenje: glasovi, koraki. Zdaj pa tam ni bilo nobenega življenja. Edino, kar je stalo v preddverju pred vrati v sobe, kjer je živela carska družina, je bil njihov pes, ki je čakal, da ga spustijo v sobe. Dobro se spomnim tega, takrat sem pomislil: "Zaman čakaš." - Anatolij Jakimov, čuvaj v hiši Ipatjeva, iz gradiva za zaslišanje, Jekaterinburg, 1919.

Aleksej in Joy

Javna domena

Psa je vzel eden od čuvajev, Mihail Letjomin. Joy je postal glavni dokaz, na osnovi katerega je preiskava Bele garde, ki je zavzela Jekaterinburg odkrila roparja. Letjominu je bilo zaseženih še 79 predmetov.

"Čehi [češkoslovaški korpus v ruski vojski] so ob zavzetju Jekaterinburga našli ubogo, napol lačno žival, ki je tekala po dvorišču hiše Ipatjeva. Zdelo se je, da pes ves čas išče svojega gospodarja, zaradi njegove odsotnosti pa je bil tako žalosten in obupan, da se je komaj dotaknil hrane, tudi ko so skrbeli zanj z vso ljubeznijo.

Šla sem pogledat Joeyja. In on se je, očitno v svoji pasji naivnosti, misleč, da se bodo z mano zagotovo pojavili še njegovi gospodarji, zelo očitno razživel. Še nikoli nisem videla tako vznemirjenega psa.

Nikolajevi otroci s svojimi psi

Javna domena

Ko sem ga poklicala, je takoj skočil iz vagona in se pognal čez peron proti meni, skakal v širokih krogih in me ni pozdravljal s sprednjimi tacami, ampak je hodil po zadnjih nogah kot cirkuški pes. General Diterihs mi je povedal, da še nikoli prej ni nikogar tako pozdravil, jaz pa sem to pripisala dejstvu, da so moja oblačila, ki so bila prav ista, ki sem jih nosila v Tobolsku, še vedno imela znan vonj, čeprav ga nisem posebej božala.

Ko sem odšla, je Joy ves dan ležal pri vratih, skozi katera sem odšla. Ni hotel jesti in spet je zapadel v svoje običajno stanje obupa." - Baronica Sofija Karlovna Buxhoeveden, družica carice Aleksandre Fjodorovne. "Življenje in tragedija Aleksandre Fjodorovne, ruske carice. Spomini družice."

Joy NI pokopan na kraljevem posestvu, to je mit

Joy in mladi dedič v Carskem Selu 1917

Javna domena

Španjela dediča je odpeljal general Mihail Diterihs, vodja "bele" preiskave o usmrtitvi carske družine. Joy so nato odpeljali k polkovniku Pavlu Rodzjanku, Rusu, ki je spremljal britansko vojaško misijo generala Knoxxa ter bil znan športnik in inštruktor jahanja. Po oktobrskem državnem udaru se je Rodzjanko vključil v britansko vojsko in emigriral v Veliko Britanijo.

V Angliji je odprl šolo jahanja za aristokrate. Med njegovimi učenci je bil tudi bodoči britanski kralj Edvard VIII. Kasneje je nečak Pavla Rodzjanka, episkop Vasilij (Rodzjanko, 1915-1999) Pravoslavne cerkve v Ameriki, povedal, da je Joy postal last kralja Jurija V., ki mu je Rodzjanko povedal o smrti svojega bratranca in njegove družine.

Javna domena

Domnevno je Joy živel z angleškim kraljem in bil pokopan na kraljevem pokopališču za pse v Windsorju. Vendar je to le legenda.

V svoji avtobiografiji Tattered Banners (London, 1938) Rodzjanko piše o srečanju z Jurijem V.: "Opisal sem hladne, prazne sobe in krvavo klet hiše Ipatjeva, svoje brezplodno iskanje na pokopališču in mračno pot skozi sibirski gozd, da bi našel peščico pepela. <...> Povedal sem mu o Joeyu, ki teka po mojem vrtu. Zdi se, da je precej srečen, vendar se ob pogledu v te svetlo rjave oči pogosto sprašujem, česa se pravzaprav spominja."

Javna domena

Joy je umrl v Windsorju, vendar ne na kraljevem dvoru, temveč na majhnem posestvu polkovnika Rodzjanka Sefton Lawn, katerega park je mejil na kraljevi park.

"Vsakič, ko grem mimo svojega vrta v Windsorju, pomislim na grob malega psa v grmovju z ironičnim napisom 'Tu počiva radost'. Zame ta majhen kamen označuje konec imperija in nekega načina življenja."     - Polkovnik Pavel Rodzjanko, "Tattered Banners", London, 1938.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.