Rdeči dnevi: Menstruacija na ruskem podeželju

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Začela sem krvaveti," pribeži vaška deklica k materi, ta ji pa v odgovor prisoli klofuto! Otrok seveda plane v solze. Ta kruta ruska navada je bila seveda posledica ljudskih vraževerij.

Mesečna perioda kot ženska "iniciacija"

Vaška dekleta, 1938, Sergej Vinogradov

Javna domena

Ruski kmetje so v 19. stoletju upravičeno povezovali začetek menstrualnega ciklusa s pojavom ženske življenske moči v deklici. Dekletu so klofuto prisolili zato, da bi zardela, da bi "vedno imela menstruacijo" (mesečno čiščo, mesečno perilo ali "krvavitve").

Kot piše zgodovinarka Natalija Mazalova, je v Smolenski guberniji dekle za ohranitev rodne sposobnosti po prvem mesečnem perilu nosilo materino srajco, v kateri je preživela svoje prve "krvavitve".

Med južnimi Slovani v Srbiji pa je bil obred še bolj krut - "da bi bilo dekle srečno in rdečelično, jo je mati ob prvi menstruaciji na čelo in obrvi rahlo namazala z menstrualno krvjo.

Zakaj tako malo vemo o menstruaciji na ruskem podeželju? Kmečka družina je vedno potrebovala dodatnih par rok. Dekleta, ki so dobila menstruacijo, so skušali čim prej oddati v zakon, da bi se tako oblikovala nova družina in rodila nove delavce. Veliko otrok je umrlo, zato so ženske rojevale pogosto, kar je v kombinaciji s težim delom in slabo prehrano vplivalo tudi na mesečno perilo. Zato menstruacija pri večini žensk ni trajala dolgo.

Bojarišnja (hči bojarina) iz sedemnajstega stoletja, 1903, Andrej Rjabuškin

Ruski muzej/Javna domena

Kaj so ženske uporabljale med menstruacijo? O tem ni veliko podatkov, znano pa je, da so v 18. in 19. stoletju izobražene in premožne ženske lahko uporabljale menstrualne pasove. Kmečke ženske pa so uporabljale krpe ali pa samo stisnile spodnji del dolge srajce med nogami.

Kaj je bilo med menstruacijo dovoljeno in kaj prepovedano?

Z nastopom menstruacije se je deklica spremenila v žensko in dobilo nove pravice. Na primer, kot pišeta Konstantin Šumov in Aleksander Černih v članku "Slovanski obredi in verovanja v zvezi z menstruacijo", pravico do nošenja dekliških oblačil - spodnjega krila in ponjove (ženskega volnenega krila iz več koščkov tkanine) ter brisač in predpasnikov čez srajco.

Pojav menstruacije je pomenil, da se je dekle zdaj lahko priklanjalo odraslim kot odrasla oseba, hodilo na zabave z mladimi in si je lahko izbralo svojega bodočega moža.

Pravoslavna cerkev je v skladu s Staro zavezo (3 Mz 15,19-33) ženske v obdobju menstruacije razglasila za nečiste in jim prepovedala obiskovanje cerkve, poljubljanje križa in podob.

Kaj pa, če je menstruacija nepričakovano padla na dan poroke? Tedaj so poroko preložili ali pa so novoporočenca kljub temu poročili, nevesta pa je smela poljubiti križ le simbolično, ne da bi se ga dotaknila. V Pskovski guberniji, piše Natalija Mazalova, "je duhovnik alegorično vprašal nevesto: "Bor ali smreka?" Odgovor 'smreka' je pomenil, da ima dekle menstruacijo, in duhovnik je pred začetkom obreda prebral očiščevalno molitev."

Koča v Vologodski guberniji, 1925, Nikolaj Terpsihorov

cultinfo.ru

Po ljudskih verovanjih naj bi ženska med menstruacijo imela tudi temno energijo. Ženska med menstruacijo ni smela ničesar saditi, sodelovati pri delu na polju, se dotikati moke, testa, žita - sicer bi se vse pokvarilo. Prepovedano je bilo prisostvovati krstom in rojstvom, pogrebom, porokam, biti krstna mati dojenčka. Skratka, ruska tradicija je predpisovala, da mora ženska v tem času čim več počivati.

Menstruacija in magija

Vendar Rusi niso imeli menstruacijo le za "slabo". Menstruacija je ženskam omogočala tudi izvajanje magičnih obredov poganske narave. Po mnenju Šumova in Černiha se je "dojemanje mesečnih period kot središče ženske narave... včasih izkazalo močnejše od prepovedi, premagalo kulturno, družbeno in ekonomsko izolacijo ženske... naredilo njeno stanje zaželeno in spomnilo na njeno ekskluzivnost.

Pri poljskih Slovanih je veljalo prepričanje, da je bolje, če krompir sadi ženska, ki ima menstruacijo - v tem primeru bo bolje obrodil. V Srbiji je "ženska, ki je želela imeti naslednjega otroka sina, morala ob prvi menstruaciji po porodu s svojo krvjo pobarvati koruzna zrna in z njimi iz predpasnika nahraniti petelina; če je želela v prihodnosti roditi hčer, pa je nahranila kokoši.

Sama menstrualna kri je veljala za močno magično sredstvo. Z nekaj kapljicami krvi v hrani ali pijači je bilo menda mogoče začarati človeka, maziljenje osebe, zlasti otroka, s takšno krvjo pa ga je lahko pripeljalo v grob.

Perica, 1889, Hariton Platonov

Javna domena

Številni magični triki so bili namenjeni olajšanju bolečin med menstruacijo - vendar niso vključevali "krvi" kot nečiste snovi, temveč vodo, ki je ostala po pranju umazanega perila. Najbolj priljubljen trik je bil "razdeliti" to vodo (ki je simbolizirala menstruacijo) na več delov in se znebiti vseh, razen enega, ki je ostal "zase".

V Nižnjenovgorodski guberniji je ženska med pranjem perila za olajšanje bolečin med menstruacijo z dlanjo trikrat prelila vodo iz korita na desno in na levo ter svoje dejanje pospremila z besedami: "Ti, tuja, pojdi na levo, ti, moja, pa na desno."

V Sibiriji je ljudska zdravilka v primeru premočnih menstruacij vzela lonec z vodo po pranju in jo razlila na vse strani na križišču poti. Obstajala je tudi preprostejša čarovnija - vodo, v kateri so po menstruaciji prali perilo, je bilo treba izliti na brezo ali na spodnje dele koče.

Drugi znani način za ustavljanje menstruacije je bil, da so uporabili lesne trske iz mlinskih pregrad ali zapornice iz mlinov na veter - simbole "zapor". Ženske so jih zažgale in nato popile pepel, raztopljen v vodi.

Mlekarica, 1826, Aleksej Venecijanov

Ruski muzej/Javna domena

Pomembno pa je bilo, da perila s sledovi menstruacije niso smele zakopati ali sežgati in da vode po pranju niso smele izliti na tla, saj bi s tem lahko priklicale neplodnost nase (ali na druge). Vodo je bilo mogoče izliti le nazaj v vodo (najpogosteje se je pralo v rekah in ribnikih), oblačila pa so ostala v družini - v tem primeru tudi zato, da so jih kasneje predale hčeram.

Da bi se pa zagotovo izognile rojstvu otrok, je bila v Smolenski guberniji znana tudi hudičeva zarota: ženska je svojo srajco s sledovi menstruacije vrgla na vročo peč ali kamne v banji in jo zalila z vodo z naslednjimi besedami: "Kakor se ta kri v peči cvre, tako se bodo tudi otroci cvrli v moji maternici" - po ljudskem verovanju so v menstrualni krvi zbrani vsi bodoči otroci ženske.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.