Jevgenij Haldej, po izobrazbi mehanik in fotograf samouk, je v vojni preživel 1 418 dni.
Bil je edini sovjetski fotograf, ki je preživel celotno vojno, od prvega do zadnjega dne, vključno z najpomembnejšimi trenutki - konferenco v Potsdamu, podpisom akta o predaji, Nürnberškimi procesi itd.
Na začetku se o njegovih zaslugah ni dvomilo. V Sovjetski zvezi je prejel številna častna odlikovanja. Leto pozneje pa se je odnos do Judov v državnih institucijah dramatično spremenil, predvsem pa ni bila izjema sovjetska tiskovna agencija TASS, kjer je delal Haldej. "Povprečen poročevalec, ki se je komaj spopadal z delovnimi nalogami," je bila kritika, s katero so ga odpustili.
Haldej je bil za dolga leta skorajda potisnjen v pozabo. Fotograf je padel v nemilost oblasti. Nekaj časa se je celo resno bal za svoje življenje in uničil negative s portreti ljudi, ki jih je Stalin zatiral. Preživljal se je s priložnostnim honorarnim delom in se leta 1976 upokojil.
Šele 50 let pozneje so se ga spomnili v tujini ob obletnici velike zmage. Leta 1995 so ga na posebno povabilo francoskega predsednika pripeljali na glavni svetovni fotografski festival v Perpignan, kjer je bil imenovan za viteza Reda za umetnost in književnost.
Šest mesecev pred smrtjo Haldeja, leta 1997, je v Evropi izšel dokumentarni film o fotografu, v ZDA pa je bila o njem izdana tudi knjiga.
Oglejte si še osvobojeno Evropo skozi oči sovjetskih fotografov
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
