Stalin ni preveč maral letenja in se je na letalo usedel le v izjemnih primerih. Doma in v tujini je raje potoval z vlakom.
Tako se je sovjetski voditelj na počitnice na Krim in Kavkaz redno odpravljal z vlakom. Na vagon se je vkrcal zgodaj zjutraj, zvečer pa je bil že na kraju samem. Njegova navada, da je po železnici potoval podnevi, se je ohranila še iz časa državljanske vojne - lokomotivsko osebje in stražarji so takrat lahko videli vse, kar se je dogajalo okoli vlaka.
Stalin na počitnicah
Javna domenaVoditeljev vlak je bil sestavljen iz treh ali štirih vagonov (po posebnem razporedu je bila številki dodana črka). Vagon, v katerem se je peljal sam Stalin, se je od običajnega razlikoval le po oklepljenih stenah in tleh. Zaradi tega je bil težji - 80 namesto 60 ton.
V tem vagonu je imel "oče narodov" na voljo zasebni kupe in osebno stranišče. Zraven so bili kuhinja, kupeji za VIP-osebnosti, ki so ga spremljale, in za varnostnike, ter prostor za seje.
Kljub visokemu položaju, ki ga je Stalin zasedal, notranjosti njegovega vagona težko rečemo razkošna. V primerjavi z vlakom Romanovih je bil zelo skromen in zmerno okrašen.
V drugih vagonih so bili nastanjeni železničarji, varnostniki, vojaški voditelji in uradniki različnih ravni, bila je restavracija s prostorom za shranjevanje hrane. Med drugo svetovno vojno sta bili na vlak pritrjeni dve plošči s protiletalskimi topovi, da bi vodjo zaščitili pred morebitnim letalskim napadom.
Leta 1943 je Stalin z vlakom potoval na konferenco v Teheran (prišel je do Bakuja, od koder je z letalom odletel v Iran). Leta 1945 je z vlakom prispel na konferenci v Jalti in Potsdamu. Potovanje v povojno Nemčijo je bilo posebej skrbno pripravljeno.
"Varnost na poti je zagotavljajo 17 tisoč vojakov in častnikov enot NKVD, - je v poročilu zapisal komisar za notranje zadeve ZSSR Lavrentij Berija, - 1515 ljudi operativnega osebja. Na vsakem kilometru železniške proge je od 6 do 15 oseb zaščite. Na progi bo delovalo 8 oklepnih vlakov enot NKVD."
Vlak je vlekla močna ameriška dizelska lokomotiva ALKO, ki so jo ZDA dobavile ZSSR v okviru programa lend-lease. Do ciljne točke je vozil po širokem (1520 mm) "ruskem" tiru, ki so ga enote 1. in 2. Beloruske fronte med ofenzivo zamenjale za evropski tir (1435 mm).
Na poti ni manjkalo zapletov. Ko se je vlak približeval Odri, je moral dolgo zavirati, zaradi česar so se zavorne ploščice zakurile. Pomočnik strojevodje Vasilij Ivanov je pogledal ven, da bi ugotovil, kaj je narobe, ujel se je za semaforsko vžigalico in padel na tla. Vlak se je ustavil, žrtev so dvignili in jo poslali v bolnišnico na najbližjo postajo.
Dizelska lokomotiva
Alexpickul (CC BY-SA)"Prišel je dan odhoda iz Potsdama, - se je spominjal voznik Victor Lion. - Stalin je prispel na železniško postajo in šel naravnost k naši dizelski lokomotivi. Njegovo prvo vprašanje je bilo namenjeno meni: Kako se počuti Vasilij Ivanovič?" Namesto mene je sam Ivanov, ki je v tistem trenutku pogledal iz lokomotive, odgovoril: Dobro, Josif Visarionovič. Stalin ga je pogledal in zamahnil s prstom: Moral bi biti bolj previden!"
Tukaj pa si lahko ogledate avtomobile, s katerimi se je vozil Stalin!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
