Kdo je kriv? Ruska internetna skupnost razdeljena ob grozljivem umoru v Moskvi

"Živjo. Moje ime je Artjom Ishakov in rad bi vam povedal, kaj se je zgodilo to noč. Ubil sem svojo cimro. In jo pof****. Dvakrat." Tako pismo priznanja opisuje umor 19-letne Tatjane Strahove. Tudi avtor pisma je mrtev. Ko je napisal pismo, je nastavil objavo z zamikom na družbenem omrežju VKontakte in storil samomor.

Grozljiva zgodba

Tatjana je bila študentka moskovske Višje ekonomske šole in si delila stanovanje z Artjomom, študentom na Baumanovi državni tehniški univerzi v Moskvi. Nekaj let naj bi bila par, nato pa sta se razšla in ostala prijatelja. Sodeč po njegovih besedah v pismu, naj bi jo ljubil, ker pa mu ni vračala čustev, naj bi se mu od ljubosumja mešalo, zato se je odločil, da jo ubije.

22. januarja zgodaj zjutraj je Artjom čakal, da se Tatjana vrne domov, nato pa jo je napadel in zabodel z nožem. Po zapisu v pismu naj bi jo posilil, ko je bila še živa in nato še nekajkrat, ko je bila že mrtva. Okoli 12 ur je porabil za pisanje poslovilnega pisma, nato pa si je sodil še sam.

Duševne težave

Psihiatri so takoj izpostavili, da je imel Artjom duševne težave. Pjotr Kamenčenko, psihiater iz Moskve, je za Lenta.ru povedal, da "njegovo obnašanje spominja na psihopata: patološko ljubosumje, želja po dominaciji in nasilne fantazije v preteklosti." Artjom je v pismu namreč omenil, da se je že od otroštva poigraval z mislijo o umoru človeka.

Artjom je prav tako napisal, da obiskuje psihologa in psihiatra ter jemlje zdravila. Psihologi pravijo, da terapije niso delovale. Svetlana Bronnikova, psihologija za travme, je v svoji kolumni napisala: "Če bi Artjom prejel ustrezno psihiatrično oskrbo, bi bila on in Tanja še živa."

Je kriva žrtev?

Artjomova domnevna norost pa nekaterim medijem in mnogim uporabnikom interneta ni preprečila, da se ne bi osredotočili na osebnost žrtve. Nastala je razprava o Tatjaninih odnosih z Artjomom, njenem načinu življenja in vedenju. Na primer, REN TV je objavila intervju z enim od Artjomovih prijateljev, ki je rekel: "Mislim, da ga je Tanja prisilila v to, s svojo indiferentnostjo [do njegovih čustev]."

Še huje je postalo, ko so mediji začeli objavljati njene fotografije, ki jih je sama objavila na Instagramu in VKontake. Na več fotografijah pozira z alkoholom in cigaretami ter v spodnjem perilu. Več ljudi je napisalo, da je to le izgovor za prevalitev krivde nanjo.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

"Tanja Strahova ni tako nedolžna, kot mnogi mislijo," je zapisal portal Dni.ru in jo oklical za "potencialno žrtev" ter namignil, da naj bi Artjoma "izzivala" s takšnimi fotografijami.

Več internetnih uporabnikov je zapisalo kritične komentarje na njeno Instagram stran, ki je bila 26. januarja še vedno odprta in trdilo, da je njen način življenja tisti, ki jo je vodil v nasilno smrt.

To ni razlog za umor

Mnogim se takšno razmišljanje ne zdi primerno. Blogerka Darija Andrejevna pravi: "Reakcija na Tatjanin umor me je pretresla: tudi če si brutalno umorjen, bo veliko ljudi menilo, da si to zaslužiš zgolj zato, ker imaš na svojem Instagramu objavljene fotografije alkohola in spolnih igračk."

Mnogi so enakega mnenja. Kmalu zatem je Anastasia, blogerka iz Minska, začela kampanjo na družbenih omrežjih z oznako #этонеповодубить ("to ni razlog za umor"). Pod to oznako so ljudje (večinoma ženske) objavili svoje bolj ali manj eksplicitne fotografije, da bi dokazali, da kazanje svojega telesa ni provokacija ali razlog za umor. Nekateri so objavili le slike ali dodali oznako k svojim objavam na Facebooku.

Tukaj je nekaj primerov objav:

"Vsi imajo telo pod svojimi oblačili, nekateri ga pač pokažejo. #Tonirazlogzaumor človeka. Nič ni razlog za umor."

"Ljudje, kaj je narobe z vami? Zakaj mislite, da je kriva žrtev?"

"Naj vas opomnim, da lahko dekle objavi svoje erotične fotografije in da to ni razlog za umor. Lahko vas zavrne in to ni razlog za umor. Lahko je ne marate in to ni razlog za umor. Lahko pije, kadi in živi svoje življenje in to ni razlog za umor. Nič ni."

Preberite, katerih pet velikih zločinov v Rusiji so uspeli razrešiti.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.