Tajga je kraj, kjer življenje ni lahko. Pozimi temperature padejo do -60 stopinj Celzija, kratko in hladno poletje pa preplavijo insekti. Pravi Hant bo znal predvideti, kakšno bo vreme z enim pogledom v zvezde in »branjem« živalskih sledi.
Hantijske naselbine so tesno povezane s pridobivanjem nafte (51 % ruske nafte prihaja iz Hanti-Mansijske regije). Hant Vitalij to opisuje tako: Hanti so se zmeraj naseljevali ob rekah, ki so pozimi polne rib. Ribe pa so vedno v bližini naftnih polj; »črno zlato« ima namreč višjo temperaturo od vode in zraka, ki ju ribe potrebujejo za življenje pod ledom. Nafto zato pridobivajo iz območij, kjer so prej živeli Hanti, ki pa so bili od tam izseljeni.
Kljub neprestanem lovu Hanti strogo pazijo, da živali, katere lovijo, ne iztrebijo, sicer jim ne bi ostalo nič za preživetje v prihodnosti. Hantijska kuhinja je edinstvena po svoji enostavnosti in hitrosti priprave: kuhana riba, meso ali surovo zamrznjeno meso, ki mu pravijo stroganina.
Mnogi Hanti, ki še naprej vodijo tradicionalni način življenja, delajo kot ekologi in delavci na kmetijah. Čistijo gozdove za neodgovornimi turisti, delavci in rekreativnimi lovci in jim istočasno preprečujejo kršenje pravil življenja v gozdu.
Odpoved tradicionalnemu načinu življenja je privedla do tega, da del prebivalstva sploh več ne govori maternega jezika. Mladi v iskanju boljšega življenja zapuščajo tajgo, vendar se je v zadnjem času začel pozitiven trend – določeni pripadniki severnih narodov se vračajo k svojim koreninam, pri čemer star način življenja spreminjajo v novega z razvojem etno turizma ali zgolj z asketizmom.
Sovjetski sistem je imel za avtohtone narode večinoma pozitivne, ampak tudi negativne posledice. Po eni strani je bilo uvedeno boljše izobraževanje – opismenjevanje, specializirane šole in internati, kjer so se izobraževali, ipd. Po drugi strani sta kolektivizacija in rast industrije avtohtono prebivalstvo potisnili z njihovega tradicionalnega območja.
Hanti-Mansijska avtonomna regija se nahaja na Uralu in obstaja od leta 1931, vendar se ljudje, ki naseljujejo »severne dežele«, prvič omenjajo že v knjigi Pripoved o minulih letih iz leta 1096. V sovjetskih časih je razvoj severa dobil svoje prve temelje.
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.
Spoznajte še Čukče, prebivalce skrajnega severovzhoda Rusije!
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
