Kako v Rusiji danes gledajo na Karla Marxa, ko socializma že dolgo ni več?

»Politbiro bi organiziral komiteje, lokalne partijske celice pa bi prejele navodila, kako si razlagati dela marksistov. Snemali bi se filmi in radijske oddaje ...« Tako si obeleževanje Marxove 200. obletnice rojstva predstavlja nekdanji ruski kulturni minister Mihail Švidkoj, v kolikor v Rusiji ne bi bilo Gorbačovove perestrojke.

Marx se obrača v grobu

»Danes je vse drugače,« pravi Švidkoj. Težko bi se z njim ne strinjali. Letošnji program obeležitve Marxovega rojstnega dne je namreč precej skromen. V moskovskih muzejih bo prirejenih nekaj razstav in konferenc, nekaj aktivnosti bo tudi na Kazanski univerzi, kjer bodo študentje organizirali Marx Fest, ki bo vključeval raperski dvoboj in igro z naslovom »Najdi Marxov Kapital« (referenca na Marxovo osrednje delo).

Za državo, v kateri so po nemškem filozofu poimenovane ulice v skoraj vseh mestih in celo en kraj na Volgi, se zdi, da okoli obletnice ni pretirane drame. V tujini se Rusijo še zmeraj dojema v povezavi z Marxom, kljub boleči 30-letni tranziciji od socializma h kapitalizmu. Takšno je vsaj dojemanje britanske ambasadorke pri Združenih narodih Karen Pierce, ki je na zasedanju Varnostnega sveta nemškega filozofa omenila v opazki, češ da bi se Marx »obračal v grobu, če bi videl, da država, ki je zgrajena na mnogih njegovih postavkah, podpira Sirijo.«

Marx na štirih slonih

Vladimir Lenin na otvoritvi prehodnega kipa Marxa in Engelsa na Voskresenskem trgu (današnjem Trgu revolucije)

Sputnik

Lahko bi rekli, da ni nič čudnega, če nekateri ljudje preprosto pozabijo na zadnjih 30 let ruske zgodovine, glede na dolgoletni vpliv, ki ga je imela Marxova osebnost na Sovjetsko zvezo. Marx je bil namreč vse od oktobrske revolucije leta 1917 naprej vseprisoten.

Takoj po njej je Vladimir Lenin oznanil svoj načrt gradnje spomenikov številnim velikim revolucionarjem in družbenim teoretikom. Spomeniki »največjima osebama revolucije – Karlu Marxu in Friederichu Engelsu«, so imeli prioriteto.

Prvi spomenik iz mavca je bil postavljen pred palačo Smolni v Petrogradu, kjer je bil v času revolucije štab boljševikov. Spomenik je bil nared do prve obletnice revolucije novembra 1918. Hkrati je bil to prvi spomenik Marxu na svetu, postavljen po tradicionalnih normah.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Naslednji spomenik nemškemu mislecu v Leninovem rojstnem kraju Simbirsk je bil zastavljen drugače. Njegova podoba je izklesana iz črnega marmorja in nekateri pravijo, da izgleda kot legendarni Prometej, ki trga verige ter prinaša svobodo sebi in drugim. Na hrbtni strani spomenika so vgravirane znane Marxove besede: »Ideje, ki jih ponotranjijo množice, postanejo glavna zmagovalna sila.«

Obstajale so tudi mnoge zanimive podobe Marxa, ki so jih predstavili razni umetniki. Mnogi med njimi so navdušeno podpirali revolucijo ter želeli služiti njenim idealom v futurističnem in modernističnem slogu. Te ideje vključujejo portrete Marxa v obliki »dinamične kompozicije kvadratov« in nemškega filozofa upodabljajo na štirih slonih.

Šale o Marxu

500 kipov Karla Marxa na razstavi v nemškem Trierju leta 2013. Avtor: Ottmar Hoerl

Getty Images

Verjetno najbolj znan sovjetski spomenik Marxu, ki stoji v centru Moskve blizu Rdečega trga, je bil postavljen šele leta 1961. Čeprav so avtorji kipa za svoje delo prejeli Leninovo nagrado, so ga nekateri Moskovčani označili za »hladilnik z brado«.

Zdi se, da je bila Marxova brada ena glavnih značilnosti iz vsakdana sovjetskega človeka. Takrat je krožila priljubljena šala o uličnem čistilcu, ki je bil na las podoben nemškemu filozofu. Njegovi nadrejeni so se ob dejstvu, da nekdo, ki izgleda kot Marx, pometa ulice, počutili nekoliko neugodno, pa so ga prosili, da se obrije. Delavec je odgovoril: »Seveda, lahko si obrijem brado, ampak kaj naj pa naredim s svojim bistrim umom?«

Ravnodušnost do marksizma

Večina današnjih Rusov se zdi do marksizma precej ravnodušnih, vsekakor pa tega, kar je učil, ne jemljejo za osnovo sodobne Rusije. Rezultati državne ankete, s katero so avtorji raziskovali javno mnenje glede Marxove zapuščine, so pokazali, da večina sicer prepozna filozofovo ime, vendar je skoraj 70 % anketirancev do njega izrazilo ravnodušnost. Anketa je bila opravljena pred 10 leti.

Švidkoj si to stanje razlaga s tem, da se Rusi še vedno ne morejo zares opredeliti do oktobrske revolucije in sovjetskega obdobja.

Preberite še: O delavskih plačah v Rusiji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.