Verigo Kurilov sestavlja 56 tihooceanskih otokov, ki se nizajo od južnega dela polotoka Kamčatka do japonskega otoka Hokkaido. Južni del verige je še zmeraj predmet spora med Rusijo in Japonsko. Vse od razpada Sovjetske zveze pred 27 leti Moskva in Tokio nista mogla razrešiti vprašanja, komu pripadajo otoki Iturup, Kunašir, Šikotan in otočje Habomai. V resnici ta ozemeljski spor sega še mnogo dlje v zgodovino – skoraj tri stoletja! Neodločen status otokov pa skorajda ni vplival na življenja tamkajšnjih ljudi. Na Kurilih, eni od najbolj odmaknjenih ruskih regij, se življenje v zadnjih desetletjih ni kaj dosti spremenilo.
Kurilski otoki so vulkanskega izvora. Mnoge vasi in celo manjša mesteca stojijo dobesedno na pobočjih aktivnih vulkanov. Tu je megla zelo gosta, vidljivost pa se včasih zmanjša na nič več kot dva metra.
Pogosti potresi, cunamiji in vulkanski izbruhi so že mnoge ljudi prisilili, da zapustijo svoje domove, in to večkrat, zato lahko na otokih vidimo polno zapuščenih krajev, nobena zgradba pa ni višja od 2-3 nadstropij. Nedaleč od starega zapuščenega svetilnika sta celo tankovsko pokopališče in poplavljen bunker iz časa druge svetovne vojne.
Na otokih je več vrelih jezer, ki jih ogrevajo vulkanski plini. Eno od teh se nahaja na Kunaširju, najbolj južnem otoku v verigi. Od Kunaširja do Japonske je samo 16 kilometrov, vmes pa je samo še veriga manjših neposeljenih otokov. Kunašir je dostopen samo s posebnim dovoljenjem, saj gre za obmejno območje.
Več kot tisoč let je Kurile naseljevalo staroselsko ljudstvo Ainu, a so do 19. stoletja že skoraj izumrli, njihov obstoj pa se je omejil na posamezne rezervate. Po porazu Japoncev v drugi svetovni vojni so preostale Ainuje (okoli 200 ljudi) preselili na Japonsko.
Japonska zgodovina južnega dela Kurilov se sicer kaže preko številnih starodavnih najdb, na primer kosov starega japonskega porcelana, ki jih je moč najti ob sprehodu po obalah Kunaširja.
Danes na Kurilih živi 20.500 ljudi. Največji otok v verigi je Iturup, kjer leži mestece Kurilsk s 6.409 prebivalci, ki predstavlja gospodarsko vozlišče Kurilskih otokov. Seveda v relativnem smislu, saj tam ne boste našli nakupovalnih centrov (čeprav obstaja majhen kino). Vsa vozila so japonske izdelave, asfalt pa, kot si lahko predstavljate, ni vseprisoten.
Otoški prebivalci se pretežno preživljajo z ribolovom. Ribja predelovalna industrija je hrbtenica celotnega gospodarstva Kurilov. Tukaj ljudje prejemajo dodatke k plačam kot kompenzacijo za življenje v težkih naravnih razmerah. Mnogi pridejo sem iz celinske Rusije, da bi zaslužili, nato pa se znova odselijo.
Življenje tukaj ima vendarle tudi kakšno pozitivno plat, na primer kaviar, ki v drugih delih Rusije velja za drago specialiteto, tukaj pa ga jedo za zajtrk. Vsako leto na Kurile zahajajo tudi turisti, a so tukajšnje ekskurzije med dražjimi v Rusiji, saj je območje izjemno odmaknjeno, narava pa dih jemajoča.
Poglejte to gigantsko ribo, ki so jo ujeli ribiči s Kurilskih otokov!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
