Kaj si Rusi resnično mislijo o Donaldu Trumpu?

Doma v Ameriki mi pogosto zastavljajo eno samo vprašanje in zmeraj ga postavijo na enak način: Nasmihajo se mi, kot da smo otroci, ki si bomo pravkar izdali skrivnost, kot da jim bom povedal neko strašno tajno informacijo, s katero bodo lahko kasneje presenetili svoje nič hudega sluteče in manj informirane prijatelje in družino.

Vprašajo: »Torej, kaj si Rusi mislijo o Trumpu?«

Povem jim: »Menijo, da je smešen.«

In na to dobim odgovor v stilu: »Hja, njihova krivda je, da ga imamo.«

To me je zmeraj vznemirjalo in vsakič, ko se sprehodim čez splet, naletim na kak nov članek o »STRAŠNIH RUSIH«, ki so že od nekdaj počeli to in ono.

To je način, s katerim Američani hranimo lastno zanikanje. Da se prepričamo v to, da smo »pač spregledali vse namige, ker Rusi znajo res dobro manipulirati«.

Rusi ob omembi Trumpa reagirajo drugače. Ko izvejo, da sem Američan, dobijo ta izraz na obrazu, kot da smo na roditeljskem sestanku in so pravkar izvedeli, da sem jaz starš »tistega« otroka.

In nato me vprašajo: »Torej, zakaj ste volili Trumpa?«

Pazite, to ni nek kolektivni »ste« ali vikanje, ampak vprašanje v smislu, kot da sem jaz osebno dal 300 milijonov glasov, da bi v Belo hišo spravil tega človeka.

Ko mi je to vprašanje zastavil neki prijatelj iz Sankt Peterburga, sem odvrnil: »Zakaj Rusi zmeraj zastavite vprašanje tako, kot da sem ga jaz osebno postavil v pisarno? Vedno, ko se vrnem v Ameriko, potem vsi krivijo vas.«

Kolega se je nasmejal in rekel: »Zato ker tako zelo poudarjate izbiro in demokracijo, da bi se Američani morali počutiti osebno odgovorne. Večina sveta namreč nima izbire. Zaradi Trumpa se mi včasih zdi, da je večina ameriških volivcev neizobraženih in desničarskih.«

Če se resnično zamislim nad tem, mu ne morem ničesar očitati. V mnogih delih sveta ljudje res ne morejo izvoliti svojega voditelja in to tudi sprejemajo. Podobno kot se sprejema prepričanje, da je politika igra zgolj za tiste z dovolj denarja, da se lahko igrajo. Toda s propagiranjem demokratičnih procesov in pravic slehernega človeka do glasovanja (kljub temu, da gre za predstavniško demokracijo) je Amerika dejansko spodbudila to, da se krivdo prenaša na posameznika. A so Američani to krivdo, namesto da bi jo sprejeli, raje prevalili na Ruse. Ko sem povprašal Ruse, kako se ob tem počutijo, je bil njihov odziv najprej smeh, nato pa sta najpogosteje sledila odgovora: »Nam (Rusom) je vseeno,« in »Tip je pač smešen.«

Neki prijatelj je vse skupaj povzel takole: »Dojemanje Trumpa je prav humorno pozitivno. To je še ena stvar, iz katere se lahko delamo norca, in je dodaten znak, da so Američani na poti k propadu, ta predsednik pa jim pri tem še pomaga.«

Vprašal sem: »Že, vendar mnogi trdijo, da Trump dela za Ruse in da ima tesne stike s Putinom. Kaj si vi mislite o vsem tem?«

Skomignil je in rekel: »Trump je klovn, a bolj smešen klovn od Putina. Trump je kot Will Smith v filmu Možje v črnem, medtem ko je Putin njegov nergaški in resen prijatelj.«

Kot Američan lahko rečem, da ne glede na to, kakšno vlogo je Rusija igrala pri Trumpovem vzponu na oblast, zagotovo Rusi niso krivi za njegov seksizem, rasizem in velik ego. A sleherni Američan se danes sprašuje, ali Trump res kolaborira z Rusi. Kot da bi to bil edini žebelj v krsti tega poglavja ameriške zgodovine.

Kar se tiče splošnega sentimenta Rusov do ameriškega predsednika, še posebej mlajše generacije, je ta podoben občutku, ki ga dobi otrok, ko na igrišču zagleda glavnega šolskega nasilneža s smešno frizuro.

Odzivi bralstva:

Psiholog, 46:
Na splošno je to (dojemanje) rezultat poenostavljanja človeškega mišljenja, pomanjkanja branja, refleksije in dejanskega razmišljanja. Pa tudi posledica vsebin na družbenih omrežjih, ki gredo bolj v smer populističnih rešitev.

Neki drugi bralec je v odzivu omenil rezultate univerzitetne raziskave, v kateri je sodelovalo 3.000 Rusov, starih med 18 in 60 let, ki so jih intervjuvali septembra 2016. Raziskava je pokazala, da manj kot polovica Rusov dojema Trumpa kot strateškega zaveznika, dve leti kasneje pa se je ta delež znižal na 17 odstotkov. Podobno kot v Ameriki je v času volitev rahla večina vprašanih Trumpa dojemala kot čistega poslovneža. Dve leti kasneje pa so sodelujoči odgovorili takole:

Donald Trump je naš zaveznik (17 odstotkov)

Donald Trump je naš geopolitični nasprotnik (32 odstotkov)

Donaldu Trumpu ni do spreminjanja odnosov med Rusijo in ZDA (28 odstotkov)

Težko bi rekel/la (23 odstotkov)

Jegor, poslovnež, 32 let:
Ker zmeraj skušam iskati le najboljše pri ljudeh, menim, da tisti, ki so ga izvolili, niso zares in v vsakem pogledu njegovi podporniki. Trump je bil pač kandidat proti establišmentu, hkrati pa je dal močan signal drugi strani, da je socializem v ZDA nesprejemljiv. On je simbol te žalostne svetovne težnje demokratičnih družb, da nasedajo cenenemu populizmu.

Menim, da bi bila tekma med stranko zelenih in libertarci za vašo državo precej boljša od tega, kar imate danes.

Julija, študentska arhitekture, 20 let:
Množični mediji Trumpa prikazujejo kot smešnega političnega lika. Smešnega in jeznega bogataša s slabim frizerjem. Nihče pa se zares ne sprašuje, kaj je njegova prava politična agenda in zakaj je slabo, da je postal predsednik.

Zatrdim vam lahko, da Rusi večinoma podpirajo njegovo izvolitev. Večina nas gleda nanj podobno kot na Putina – avtoritativnega belega moškega, ki ga sovraži preostali svet. Nekateri verjamejo celo, da se je Putin vmešaval v rezultate volitev.

Benjamin Davis je ameriški avtor, ki živi v Rusiji in raziskuje številna področja preko pogovorov z Rusi.

Priporočamo še:

Ali lahko Rusiji rečemo velesila?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.