Vsak Rus mora plačati vrsto neposrednih in posrednih davkov.
Za začetek omenimo 13-odstotni davek od dohodkov fizičnih oseb, ki ga delavcem od plače odvaja delodajalec. Delodajalec plačuje tudi socialne prispevke za delavce, ki lahko dosežejo do 30 odstotkov višine plače (22% za pokojninski sklad, 2,9% za sklad za socialno zavarovanje, 5,1% za federalni sklad za zdravstveno zavarovanje). Če neki delavec na mesec zasluži 77.000 rubljev neto (1.050 €), mora delodajalec zanj dejansko plačati 100.000 rubljev (1.364 €).
Poleg tega za rezidente velja 9-odstotni davek na dividende iz organizacij s sedežem v Rusiji in 35-odstotni davek na nagrade iz tekmovanj in drugih dejavnosti.
Drugi neposredni davki vključujejo davke iz lastništva: zemljiški davek, prometni davek in nepremičninski davek. Ko oseba kupi avto ali hišo, ne plača samo zneska nakupa, ampak vsako leto plačuje še davek na to premoženje.
Zemljiški davek na primer temelji na katastrski vrednosti zemljišča in ga ureja lokalna zakonodaja. V vsakem primeru ne sme preseči mejnih vrednosti, ki jih določa federalna davčna zakonodaja, tj. 0,3% za kmetijske, stanovanjske in komunalne površine ter 1,5% za druge vrste zemljišč.
Vozila, kot so avtomobili, letala ali jahte, so predmet prometnega davka, ki je odvisen od zmogljivosti in starosti vozila.
Nepremičninski davek velja za hiše, stanovanja, podeželske vikende in druge zgradbe, opredeljujejo ga lokalne oblasti do naslednjih mejnih vrednosti:
- 0,1%, če vrednost objekta znaša največ 300.000 rubljev (4.000 €),
- 0,1 do vključno 0,3%, če je objekt vreden od 300.000 od 500.000 rubljev (4.000 do 6.800 €),
-0,3 do vključno 2%, če je objekt vreden več kot 500.000 rubljev (6.800 €).
Država je izpeljala določeno mero digitalizacije svojih sistemov, zato ima sedaj vsak davkoplačevalec svoj osebni profil na spletni strani federalne davčne uprave in lahko vidi, koliko davkov točno mora plačati. Navadno je rok za plačilo konec novembra ali v začetku decembra. Kdor ne plača, se mora soočiti z globami ali resnejšimi posledicami.
Poleg tega so tu še druge dajatve, na primer davek na dodano vrednost in trošarine na nekatera blaga, kot so tobačni izdelki in alkoholne pijače. Proizvajalci dodatne stroške iz tega naslova navadno prevalijo na končnega potrošnika v obliki višjih cen, zato takim davkom rečemo tudi posredni davki.
Za tujce je ena dobra novica, da je Rusija uvedla brezplačno povračilo DDV za tujce.
Tujci, ki imajo registrirano prebivališče v Rusiji, plačujejo praktično enake davke kot Rusi. Posamezniki se štejejo za rezidente, če so fizično prisotni v Rusiji vsaj 183 dni v poljubnem 12-mesečnem obdobju.
»Tuji državljani, ki v Rusiji prejemajo plačo, morajo plačati tudi davek od dohodkov fizičnih oseb. Če imajo v Rusiji kakšno posebno premoženje, morajo plačati prometni davek in nepremičninski davek,« razlaga Denis Zajcev iz pravnega podjetja BMS.
Nerezidenti, ki prejemajo prihodek v Rusiji, so po informacijah federalne davčne uprave obdavčeni 30-odstotno.
V zadnjem letu se je davčno breme v Rusiji bistveno povečalo, pravi Pavel Sigal, podpredsednik ruskega združenja malih in srednje velikih podjetij Opora Rossii. »Ocenjeno je, da bodo Rusi leta 2019 za DDV porabili 500 milijard rubljev (6,8 milijonov evrov) več kot lani,« je navedel podatek naš sogovornik.
Po raziskavi podjetja FinExpertise so v letih 2015-2017 zemljiški, nepremičninski in prometni davki narasli za 28 odstotkov, plače pa za 15 odstotkov.
V istem času je znesek vseh davkov na zemljišča, avtomobile in prebivanje na povprečnega Rusa narasel za 1,27-krat in dosegel 1.534 rubljev na leto (21 €), najvišje povprečje pa je bilo pri prebivalcih Moskovske regije – 3.620 rubljev na leto (49 €).
Največje razlike so v dohodnini za fizične osebe. »V ZDA in nekaterih evropskih državah, kot sta Francija in Nemčija, se davek od dohodkov fizičnih oseb obračunava progresivno: višji, kot so dohodki, višja je tudi stopnja davka,« razlaga Zajcev.
Rusija pa ima enotno davčno stopnjo (13%) za vse, ne glede na višino dohodkov. Oblasti sicer razmišljajo o ideji, da bi tudi v Rusiji uvedli progresivno obdavčitev, da bi zmanjšali davčne obremenitve za ranljivejše sloje prebivalstva, vendar zaenkrat še ni videti, da se bo to kmalu res zgodilo. Tudi predsednik Vladimir Putin je osebno večkrat zavrnil idejo o progresivni obdavčitvi, z obrazložitvijo, da gre za zapleteno administrativno nalogo.
Pred leti, točneje leta 2013, je dejal: »Seveda bomo morali slej kot prej razmisliti o uvedbi progresivne obdavčitve. Toda to moramo storiti zelo previdno.«
Preberite še:
Zakaj ima Rusija tako nizko brezposelnost?
Koliko stane gorivo v Rusiji v primerjavi z Evropo?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
