Morda navsezadnje le ni tako slabo, da poletje v Rusiji ne traja dolgo, saj z vročimi dnevi prihajajo tudi naslednje nevarnosti. Medtem ko uživate v raznovrstnem zelenju, imejte v mislih, da so nekatere rastline lahko smrtonosne.
Svetlo rdeči plodovi delujejo tako prisrčno in nedolžno. Tudi dišijo zelo lepo. Po izgledu spominjajo na ribez. A naj vas izgled ne prevara – Daphne mezereum vam ne želi nič dobrega! Vsi deli te rastline so strupeni: plodovi, listje in celo steblo. Ena kapljica soka te rastline povzroči močno razdraženo kožo, zaužitje ploda ali lista pa bruhanje in vrtoglavico. Rastlina v glavnem raste v gozdovih osrednje Rusije, srečamo pa jo tudi po vsej Sloveniji, od nižin do subalpskega pasu, vse do 2.000 metrov višine.
V davnih časih so si ženske kapale sok volčje češnje (Atropa belladonna) v oči, saj so se jim tako razširile in zasijale zenice. Plodove te rastline so uporabljali za pridobivanje rumene barve. Znanstveno ime v italijanščini pomeni »lepa ženska«, v ruščini pa ji pravijo »bešenaja višnja« (»nora višnja«) in od nje dejansko lahko »znorite«: vsebuje namreč atropin, ki lahko povzroči močno razburjenje, celo bes. Na to rastlino boste naleteli na jugu Rusije, še posebej ob rekah in gozdnih obronkih.
Ko Rusi vidijo osebo, ki se čudno obnaša, zanjo pogosto rečejo, da je »pojedla preveč zobnika«. Hyoscyamus niger, znan kot črni zobnik, resnično lahko povzroči halucinacije. Je bližnji sorodnik volčje češnje, le da je malenkost bolj »domačega« izgleda. A ta rastlina skromnega izgleda je še precej bolj strupena od njenega omenjenega sorodnika, raste pa povsod, tudi po vrtovih na dačah.
Kloščevec (ali ricinus) lahko v tropskih predelih sveta zraste tudi do 10 metrov v višino, zahvaljujoč ruskemu podnebju pa samo 2-3 metre. Ricinus communis, kot mu pravimo v znanstvenem jeziku, vsebuje ricin, zelo strupeno snov. Njegov sok ali semenke lahko povzročijo smrt v roku 5-7 dni. Njegova strupenost je splošno znana, ima pa rdeče igličaste plodove, ki po obliki spominjajo na kostanj. Zakaj ga torej ne bi zasadili tik ob vaši vikendici? Ne čudite se, če ga kdaj srečate v navadnem vrtu, še posebej na jugu Rusije.
Ko zagledate grm Dictamnusa, težko pomislite na to, kako nevarna je lahko ta rastlina. Cvetovi jesenčka vsebujejo mnogo eteričnih olj, in če jih zmečkate, dišijo po limoni. Zveni sijajno, še posebej za tiste, ki ne vedo, do česa lahko privede ta aromaterapija. Samo dotik s kožo je dovolj, da povzroči opekline. Jesenčku prijajo kamnita tla in raste povsod, od zahodne Rusije do Daljnega vzhoda. V Sloveniji ga najdemo na jugozahodu, drugje pa je zelo redek.
V davnih časih so lokostrelci mazali konice svojih puščic s koreniko preobjede (Aconitum), da bi lažje ubili sovražnika. A celo danes, ko se načeloma ne rabite bati letečih puščic, je ta rastlina lahko smrtonosna. Modri cvetovi, ki vabijo s svojo aromo, lahko privedejo do zastrupitve in krčev. Brez zdravstvene oskrbe so posledice lahko tragične.
POZOR: Zastrupimo se lahko že v primeru, če preobjedo le ovohavamo in otipavamo!
To je verjetno najbolj nevaren in hkrati najbolj razširjen plevel v Rusiji. Njegovo znanstveno ime je Heracleum (po legendi naj bi namreč sok dežena poškodoval samega Herkula), v Rusiji pa mu pravijo borščevik. A naj vas ime ne zmede, čeprav izgleda kot ogromen koper, ga nikakor ne uporabljajte pri pripravi boršča!
Najbolje je, da se te rastline izogibate v velikem loku. Njen sok uničuje UV zaščito kože, ob stiku pa lahko dobite hude opekline, ki lahko privedejo celo do smrti. Če vam sok dežena pride v oči, lahko oslepite. Najhuje od vsega je, da je ta plevel izjemno težko odstraniti. Posamezni cvet vsebuje okoli 3.000 semenk, posamezna rastlina pa ima lahko do 10 cvetov in zraste do tri metre v višino. Semenke orjaškega dežena so odporne na rusko podnebje in z območja, kjer rastejo, izrivajo druge rastline. V Moskovski regiji obstaja celo globa za lastnike dač, ki na svoji parceli ne uničujejo te nadloge, ki je sicer razširjena od juga države pa vse do Sibirije.
Preberite še:
»To je prava invazija«: Norveški časnik poziva k ubijanju »ruskega« lososa
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
