Izkazalo se je, da je v Rusiji prevažanje s taksijem cenejše od lastništva svojega avtomobila. Do tega zaključka je prišla britanska banka HSBC v svoji nedavni študiji. Po njihovih izračunih bodo v naslednjih desetih letih tisti, ki na leto prevozijo manj kot 5.388 kilometrov, ob uporabi taksi službe prišli skozi ceneje, kot če bi vzdrževali svoj lasten avtomobil.
Rusija se je po dostopnosti taksi storitev uvrstila v sam vrh in to z veliko prednostjo. V Indiji je meja, kjer taksi postane cenejši od lastnega avtomobila, pri 2.731 kilometrih letno, v ZDA pri 1.102 km, v Nemčiji pa pri 811 km. Čemu je to tako?
Po izračunih banke je povprečna cena ene vožnje s taksijem v Rusiji 130 rubljev (okoli 1,8 eur), v Moskvi, kjer so cene najvišje, pa 350 rubljev (okoli 4,8 eur). Za primerjavo, v ZDA so povprečne cene za 75 odstotkov višje.
Povprečni ruski dohodki so nizki in zato so taksi storitve temu primerne. Tega ne moremo reči za cene avtomobilov, ki jih v višave poganjajo uvozne tarife. Za Toyoto Camry, na primer, bo povprečen Rus moral varčevati trikrat dlje od povprečnega Američana.
V mnogih ruskih regijah javni transport ni tako dobro razvit kot bi moral biti. Nočni avtobusi so redkost – v nekaterih mestih javni prevoz preneha obratovati po deseti ali enajsti uri zvečer. To povečuje potrebo po storitvah taksijev in omogoča izvajalcem postavljanje nižjih cen.
»Glavno gonilo zniževanja cen je rast števila voženj in krajši čas pobiranja. Voznik taksija v Rusiji v povprečju ’čaka’ manj časa in ima več potnikov,« pravi Aleksander Gorni, namestnik generalnega direktorja pri CityMobilu.
V Rusiji ima kar 45 odstotkov prebivalcev naložene taksi aplikacije na pametnih telefonih. Večji delež imajo samo na Kitajskem (51 odstotkov) in v Mehiki (46 odstotkov).
V Sovjetski zvezi je obstajala državna taksi služba, a je v 90-ih postala nedobičkonosna. Za razliko od Evrope v Rusiji 50-odstotni tržni delež pokrivajo zasebna podjetja, ki lahko postavljajo svoje tarife. Preostalih 50 odstotkov trga predstavljajo ponudniki brez licenc, ki so še posebej številčni izven mest.
Ko je leta 2013 v Rusijo prišel Uber, so si nekateri večji ponudniki sposodili idejo in razvili lastne aplikacije. Več jih je znižalo tarife in se povezalo z ruskim ekvivalentom Uberja Yandex.Taxi ali z izraelsko aplikacijo Gett. Oba sta ponudila dobre pridružitvene pogoje. Edina vloga države je v subvencioniranju ponudnikov, da posodabljajo svoj vozni park. Od leta 2012 je na primer mestna uprava v Moskvi za to namenila preko 700 milijonov rubljev (9,5 milijonov evrov) letno.
V nekaterih regijah se licence za vožnjo taksijev podeljujejo zastonj (npr. v Moskvi) ali za minimalno pristojbino. Edini pogoj je, da se voznik pridruži taksi podjetju ali registrira kot samostojni izvajalec. Pri potegovanju za licenco ni nobenih posenih pogojev ali preizkusov glede poznavanja mesta ali ruskega jezika.
Tudi najem avtomobila je poceni (1.500-2.000 rubljev na dan), vozniki pa lahko uporabljajo tudi lastna vozila, v kolikor odgovarjajo tehničnim zahtevam in pogojem, kot so barva in notranja opremljenost in podobno.
* Študija HSBC je upoštevala naslednje kazalnike: cena Toyote Camry v posameznih državah, cena goriva in vzdrževanja avtomobila, povprečne cene taksijev, povprečni dohodki.
Preberite še:
Yandex je zagnal prvi taksi brez voznika v Evropi
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
