Pa gremo lepo po vrsti.
Obe zveri sta na vrhu prehranjevalne lestvice
Tako sibirski tiger kot grizli sta nesporna gospodarja svojega življenjskega prostora. Za tigra so to gozdovi južnega dela Daljnega vzhoda, za grizlija pa predvsem severnoameriška divjina. Iz tega obenem sledi, da se v naravi nimata niti priložnosti srečati in pomeriti.
Kljub temu lahko napravimo precej natančno napoved izida spopada, saj na območju sibirskega tigra živita tudi dve vrsti medveda – himalajski in rjavi. Slednji je ogromen sorodnik ameriškega grizlija, ki je še agresivnejši in bolj plenilsko naravnan. Hrano in ozemlje si tiger in medved nerada delita, a včasih sta v to prisiljena.
Tigri lovijo velike živali – jelene, lose, merjasce in, da, tudi medvede. Na njihovem »meniju« ti zavzemajo 5 odstotkov prehrane, res pa je, da večina tega odpade na himalajskega medveda. Pri srečanju s sibirskim tigrom postane plen. »Edina možnost preživetja je, da spleza na drevo. Tigri se na drevesih ne znajdejo najbolje. »Bili so že primeri, ko je tiger preprosto čakal, dokler se medved ni spustil nazaj dol, ali pa celo zagrizel v deblo kot bober, če je šlo za tanko drevo in mehko lubje, dokler ’’plod’’ ni padel na tla,« je za Russia Beyond povedal Sergej Aramiljev, biolog in generalni direktor centra Amurski tiger.
A v primeru grizlija stvar zagotovo ne bi bila tako preprosta. Sedaj pa poglejmo »orodja«, ki jih imata na razpolago obe živali, ter njune dobre in slabe plati.
Obe živali sta rojena ubijalca in za svoj posel tudi dobro »opremljena«. Sibirski tiger je največja divja mačka na svetu, ki v dolžino meri od 1,5 do 2 metra in tehta med 180 in 300 kg. »Po moči mu na Daljnem vzhodu ni para,« pravijo pri WWF. Tiger se z lahkoto zapodi do 80 km/h in to tudi po snegu. Odrasel grizli na drugi strani je precej težji in močnejši od tigra. Njegova masa lahko doseže 400, 500 ali celo 600 kg. Če se postavi na zadnje tace, postane 3,3-metrska hodeča gora.
Čeljust medveda je dovolj močna, da njegov ugriz ustvari 1.250 PSI (funtov na kvadratni palec) pritiska, medtem ko lahko tiger ustvari 950 PSI, kar je, mimogrede, še vseeno dovolj močno, da pregrizne kost. A tigrovi zobje so daljši in tanjši kot pri medvedu. Za sabo puščajo globoke rane, ki dolgo krvavijo.
Grizli ima daljše in ostrejše kremplje od leva ali polarnega medveda, s katerimi lahko raztrga plen na kose. Sicer niso tako ostri kot pri tigru, a dodajte k temu še silno moč grizlijevih šap, pa lahko en zamah hitro konča boj. Takšna sila lahko tigru zlomi hrbet v trenutku. »Moč medvedove šape je tolikšna, da lahko z enim zamahom lopne odraslega 150-kilogramskega merjasca do deset metrov daleč,« pravijo strokovnjaki sodne medicine.
Tigri se znajo neslišno premikati, prav tako pa so vešči postavljanja zased in napadajo iz najbolj ugodnih položajev ob najbolj nepredvidljivih trenutkih. »V njegovem habitatu sva se gibala 25 let in se mu občasno približala, a sva rjovenje slišala manj kot petkrat. A že enkrat je dovolj, da ti požene mravljince po telesu in zmrzne kri v žilah. Ta občutek si zapomniš za vse življenje,« se spominjata biologa Jurij Dunišenko in Aleksander Kulikov.
Medtem ko ima tiger določene prednosti v hitrosti in agilnosti, je medved pravi tank živalskega sveta. Vse arterije in sapnik so zaščiteni z mišicami, maščobo in so globoko v notranjosti. Znano je, da medved ne odneha z bojem, niti kadar mu krogla prebije pljuča in jetra.
In tako počasi prihajamo do najpomembnejšega.
Prvo, kar bo storil medved, je nedvomno to, da se bo postavil na zadnje šape, da bi izgledal čim višji. Kot na primer tukaj:
Morda bo to tudi vse, kar mu bo treba narediti, saj ta poteza zaseje strah v kosti marsikaterega nasprotnika in ga požene v beg.
Tiger ima na drugi strani samo en cilj – pregrizniti vrat. Tisti, ki preučujejo napade tigrov, zmeraj omenjajo točno določen vzrok smrti: »Potihoma se priplazi in z enim samim ugrizom onesposobi žrtev. Po takšnem napadu si ta več ne opomore.« A ugrizniti za vrat medveda, ni tako lahko, tam je mnogo maščobe in prav zaradi tega se ta debata lahko vleče v neskončnost. Vse je odvisno od konkretnega tigra in konkretnega medveda.
»Če se zelo velik medvedji samec spopade s samico ali manjšim samcem tigra, so možnosti za zmago enakovredne oz. se nagibajo celo bolj na stran medveda,« meni Sergej Aramiljev.
V primeru bolj enakovrednih nasprotnikov se strokovnjaki strinjajo, da ima več možnosti na koncu vendarle tiger, a samo iz enega razloga – ker je navajen ubijati.
»Vsa stvar je v različni prehrani. Tiger se prehranjuje samo z mesom uplenjenih živali, zaradi česar ima bolj razvite lovske navade. On točno ve, kam mora ugrizniti žrtev, da jo bo ubil in kako udariti s taco, da jo ustavi,« pravi Aramiljev. Medved na drugi strani je pretežno vegetarijanec (rastlinje in ribe) in mrhovinar, ki ne prakticira rednega lova. Aramiljev dodaja: »Lahko bi rekli, da je po tolikem času že pozabil, kam mora ugrizniti. Z drugimi besedami, medved se je odvadil od rednega lova.«
Zoolog in voditelj ruskega TV programa Divji svet Timofej Baženov se strinja: »Pogosto me vprašajo: Če se sredi tajge srečata rjavi medved in tiger, kdo bi zmagal? Praviloma zmaga tiger!«
Preberite še:
Razbojniški tiger Ustin iz Rusije razgrajal na Kitajskem
Kako je letališče postalo novi dom medvedka Mansurja
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
