Cerkev sv. Trojice, postavljena leta 2004, je najjužnejša ruska pravoslavna cerkev na svetu. Stoji na antarktičnem otoku Waterloo na območju ruske polarne postaje Bellingshausen (poimenovane po pomorščaku, ki je odkril ta kontinent) in je obdana z lenimi tjulnji in radovednimi pingvini.
Patriarh Kirill na otoku Waterloo na Antarktiki
APDanašnja ruska polarna postaja je bila zgrajena leta 1968, pobuda za gradnjo cerkve pa je prišla v devetdesetih letih. Nato je bilo leta 2002 določeno mesto gradnje, nakar je trajalo še dve leti, da je bila cerkev dokončana.
Cerkev je zgrajena iz cedrovega, macesnovega in borovega lesa. Primeren material so graditelji našli blizu mesta Gorno-Altajsk v Sibiriji, cerkev pa so zgradili tamkajšnji mizarji. Meri 15 metrov v višino in lahko sprejme 30 obiskovalcev.
Cerkev je najprej stala eno leto na Altaju, nato pa so jo razstavili in s tovornjaki najprej prepeljali do Kaliningrada, ruskega pristaniškega mesta ob Baltiku, od koder je po kosih odpotovala z ladjo proti Antarktiki. V surovih polarnih razmerah je skupina osmih ljudi v 50 dneh cerkev ponovno sestavila. Treba je bilo zaščititi stene pred tamkajšnjim, skorajda že horizontalnim dežjem, in znotraj cerkve napeti kovinske verige za stabilizacijo pred močnimi antarktičnimi vetrovi.
Polarna postaja Bellingshausen je gostila prvo srečanje poslovnežev na Antarktiki v organizaciji Ruskega kluba za promocijo poslovnih iniciativ, na katerem se je zbralo okoli sto ruskih poslovnežev.
TASSZnotraj cerkve visi seznam imen tistih, ki so umrli na tej celini. Med njimi je okoli 100 ruskih in sovjetskih polarnih raziskovalcev, za katere danes molijo duhovniki.
Patriarh Kirill med opravljanjem bogoslužja v cerkvi sv. Trojice na Antarktiki
TASSDuhovniki se menjajo na eno leto tako kot ostali ljudje na postaji. Poleg duhovne oskrbe opravljajo tudi druga dela: odmetavajo sneg, vihtijo sekire, žage in druga orodja – na Antarktiki je zmeraj kaj za postoriti.
»Na Antarktiki ni praznikov. Če je kakšno nujno opravilo, se mora zbrati celotna postaja, ne glede na to, kateri dan je. Včasih je treba na primer prestaviti mašo na zgodaj zjutraj, da se lahko zbere celotna ekipa pred začetkom delovnega dne. Bogoslužja so zmeraj pred delom namesto zajtrka,« pravi diakon Maksim Gerb.
Cerkev sv. Trojice seveda ni edino svetišče na Antarktiki. Tam jih je še sedem, ki pripadajo različnim religijam. Je pa edina cerkev, ki obratuje neprekinjeno skozi vse leto. Bogoslužja so vsako soboto in nedeljo.
Maše potekajo tako v ruščini kot v ... španščini!
»Faranov nimamo mnogo, pozimi na postaji stanuje samo 16 ljudi. Na nedeljski maši se zbere 5-6 ljudi, pridejo celo Čilenci. Ti imajo svojo lastno majhno cerkev, a nimajo duhovnikov, zato pridejo k nam. Zato tudi zmeraj beremo iz evangelija v dveh jezikih,« pavi diakon.
Januarja 2007 se je v cerkvi zgodila tudi prva poroka in sicer med Rusinjo Angelino in Čilencem Eduardom. Ta je delal na postaji z Angelininim očetom, njo pa se spoznal, ko ga je šel obiskati v Sankt Peterburg. Sprejel je pravoslavje, ona pa se je z njim preselila na Antarktiko.
Cerkev sv. Sergija Radoneškega v Valdaju
Legion MediaVerjetno ste že slišali za mesto po imenu Valdaj v Novgorodski regiji. To je starodavno rusko mesto, ki je zelo priljubljeno med turisti in se ponaša s čudovito naravo in staro arhitekturo. Prav tam so leta 2007 zgradili cerkev sv. Sergija Radoneškega, ki je popolna kopija cerkve sv. Trojice na Antarktiki. Idejo zanjo je dobil nekdanji padalec in vodja lokalnega rekreacijskega centra, maše pa tam potekajo ob sobotah.
Preberite še:
10 krajev v Rusiji, ki ne izgledajo prav nič rusko (FOTO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
