Ob petih zjutraj mladi natakar s črnimi kodrastimi lasmi po še eni od nočnih izmen v nekem klubu v Orenburgu (1,4 tisoč km od Moskve) leži na postelji in gleda v strop, v ušesih mu zvenijo besede ruskega reperja MiyaGi:
"Soseska je pokvarjena, c'est la vie
Izčrpani smo, pomagaj mi
Šefi in kragulji brez ljubezni
Nad mestom letijo luči".
Bilal dela kot natakar že 12 let. Dela šest dni v tednu in ob vsaki izmeni si nadene nasmeh za več ur.
"Vedno so mi govorili: "Če boš nasmejan, boš ljudem simpatičen in ti bodo dali napitnino." Ta stereotip je ostal in zato se sedaj kar samodejno nasmehnem. Vendar pa se mi le polovica ljudi nasmehne [v odgovor]," pravi Bilal. "Edini minus pri tem je, da si potem čisto brez energije, moji kolegi imajo isti problem. Mogoče jim [obiskovalcem] oddajamo neke vrste energijo."
Prvi festival "Drži raka" v Vladivostoku v Rusiji. Vladivostok. 3. julij 2016.
Jurij Smitjuk/TASSPo vsaki izmeni si vklopi skladbo MiyaGi, in ob poslušanju sanja, da bi odprl svojo lastno restavracijo, napisal knjigo o restavracijskem poslu in da mu ne bi več treba bilo služiti denarja s strežbo koktajlov in nasmehi.
Po podatkih letnega mednarodnega poročila Smiling report odprtega združenja strokovnjakov (MSPA) so se leta 2019 zaposleni v ruskih trgovinah, kavarnah in restavracijah začeli smejati za 18% več kot leta 2010. Največkrat so se ruski prodajalci nasmehnili leta 2017 in prvič zasedli drugo mesto na lestvici. Po besedah Karine Pipije, sociologinje iz centra Levada, je bilo to posledica splošnega dviga javnega razpoloženja tistega leta - študije tega obdobja so na splošno pokazale zadovoljstvo z življenjem, vlado in dohodkom.
Vendar pa je pandemično leto 2020 nekoliko spremenilo ta pozitiven trend - sodeč po pogovorih s stevardesami, natakarji in prodajalci, so se Rusi ponovno začeli redkeje smejati.
Darja je aprila 2021 postala stevardesa pri eni od glavnih ruskih letalskih družb (prosila je, naj ne navajamo imena letalskega prevoznika), pred tem pa je zaključila ustrezno izobraževanje.
"Na predavanjih so nam pravili "Skupaj z uniformo si nadenemo nasmeh, vse težave pustimo na tleh". Psihologi so nas učili pozitivnega razmišljanja, svetovali so nam meditacijo - če pa potnik krši pravila obnašanja na krovu in si ne pripne varnostnega pasu ali si sname masko, potem ni časa za nasmeh, temveč sledi resen pogovor," pravi Darja.
Po njenih besedah je reakcija Rusov na nasmehe stevardes "nevtralna", se pravi, da se le redko nasmehnejo, predvsem pa se po njenem mnenju nasmehnejo Evropejci in Rusi, ki letijo v tujino - Rusi se manj pogosto nasmehnejo na notranjih letih. V azijske države Darja do zdaj še ni letela.
Anna, stevardesa z več kot triletnimi izkušnjami, se strinja z njo. Po njenih spominih so se Rusi najbolj smejali med svetovnim nogometnim prvenstvom FIFA 2018, z nastopom pandemije novega koronavirusa pa je število nasmehov na letih močno upadlo. Kakor tudi število letov.
Stevardese se spuščajo po stopnicah širokotrupnega potniškega letala Airbus A350-900 letalske družbe Aeroflot na mednarodnem letališču Šeremetjevo A. S. Puškina v Moskvi
Ramil Sitdikov/Sputnik"Ne morete si misliti, kako so bili ljudje nasmejani in veseli, ko smo med svetovnim pokalom rezultate tekem razglaševali kar na letalih. Vse je bilo bolj sproščeno, ljudje so bili bolj čustveni. Danes pa se lahko kakšen nesramen človek celo obregne ob nasmeh, tudi to se lahko zgodi. Tudi če se ljudje nasmehnejo, za maskami ne vidimo njihovih nasmehov, stevardesam pa je vse težje ohraniti nasmeh na obrazu, saj je virus pustil pečat v celotnem letalstvu - ukinili so veliko delovnih mest in mnogo jih je izgubilo službo. Ljudje so postali bolj jezni, vsi so že naveličani vsega tega," pravi Anna.
Po besedah Natalije, stevardese z več kot dve letnimi izkušnjami, je potreba po nošenju mask med pandemijo tudi drastično zmanjšala število nasmehov.
"Toda naučili smo se nasmehniti z očmi, kar potniki vseeno občutijo in dajejo pozitiven feedback," pravi Natalija.
Oktobra 2020 je ena vodilnih ruskih letalskih družb, Pobeda, nameravala celo kupiti 3.500 Silicone face slimmer, tako imenovanih "simulatorjev nasmeha", ki so nekakšni ustni aparati. Z njihovo pomočjo je letalska družba želela izobraževati bodoče stevardese. Istega meseca je družba odpovedala nakup in pojasnila, da želi Pobeda najprej preizkusiti minimalno serijo.
"Naše stevardese uspešno obvladajo spretnost brezhibnega nasmeha: vsak dan prejmemo povratne informacije strank, ki hvaležno opazijo razpoloženje na krovu," so za Russia Beyond sporočili iz tiskovne službe letalske družbe.
Po besedah Natalije, natakarice z 9-letnimi izkušnjami, se gostje kavarn in restavracij v regijah načeloma praktično nikoli ne nasmehnejo.
"V Volgogradu se ljudje skoraj nikoli niso nasmehnili, ko pa sem se preselila v Moskvo, sem bila šokirana nad prijaznostjo moskovskih gostov. Verjetno nima nobenega smisla, nasmehniti se prebivalcem regij," priznava dekle.
V trgovinah in salonih v regijah je situacija z nasmehi enaka, pravi Roman Gotovko, prodajni pomočnik v vinskem ateljeju Abrau-Djurso v Irkutsku.
"Mislim, da so nasmehi in žarenje gostov, tako kot prej, odvisni od čustvene "obremenjenosti", osebnih težav in skrbi. Če se iskreno nasmehnete in niste napeti, lahko stranko privabite k vzajemnemu nasmehu. Toda v običajnih situacijah se mi zdi, da so se Rusi na splošno začeli redkeje smejati," razlaga Roman.
Prodaja rdečega kaviarja
Vitalij Ankov/SputnikPo besedah Ksenije Semjonkine, prodajalke pri podjetju Svjaznoj, je število nasmehov med kupci močno padlo v zadnjih petih letih, vendar to ni stvar osebnih težav, temveč da so ljudje že preveč navajeni na nasmehe prodajalcev.
"Pojavilo se je veliko konkurentov, kjer storitve za stranke niso nič slabše, zato so to začeli jemati kot nekaj samoumevnega. Zakaj bi se potem nasmehnili [prodajalcem]?" pravi Ksenija.
Tudi prodajalec pohištva Leonid Sobčenko se strinja, da se je število nasmejanih Rusov zmanjšalo, vendar to pripisuje povečanju števila revnih v državi.
"Spomnim se, da so se ljudje leta 2012 več smejali, ko so obnavljali pohištvo v svojih stanovanjih. Zdaj se veliko težje ločijo od denarja in jim ni več do smeha," je prepričan Sobčenko.
Skoraj polovica Rusov pogosteje doživlja negativna čustva, kot so krutost, strah, zamere in zavist, pravi Karina Pipija, sociologinja iz centra Levada.
"Nasmeh na splošno ni sinonim za srečo in kakršnega koli pozitivnega odnosa po mnenju Rusov. Poleg tega se bodo negativna čustva, ki jih doživljajo Rusi, težko prostovoljno spremenila v nasmeh. Po drugi strani pa se morda spreminjajo standardi/algoritmi dela v storitvenem sektorju (nasmeh in pozdrav kot zahteva za zaposlenega), kar posledično vpliva na pozitivno dinamiko," pojasnjuje Pipija.
Po mnenju psihologinje Olge Golicine v Rusiji v storitvenem sektorju resnično poskušajo navaditi ljudi na nasmeh in pozitivno razmišljanje, vendar metoda stalnega nasmeha in pozitivne naravnanosti na žalost ne deluje vsak dan.
Mimoidoči na eni od ulic v središču Moskve
Aleksej Kudenko/Sputnik"Stalni nasmeh za človeka sploh ni značilen, naravno je, da se človek čustveno odziva na to, kar se dogaja okoli njega, in vsa ta čustva se odražajo na njegovem obrazu. Gospodinjskih, finančnih in družinskih težav ne morete nenehno skrivati pod nasmehom, to bo negativno vplivalo na vaše zdravje. Druga stvar je, če gre oseba k psihologu in reši ta problem - prav ta kultura reševanja težav s psihologom je razvita v ZDA in Evropi," pravi Golicina.
Po njenem mnenju se Rusi ne smehljajo, ne zato, ker naj bi ruski človek bil nesramen in hudoben, temveč zato, ker ruski človek ne zna obvladati svojih čustev - in ravno to pušča odtis "nacionalne mračnosti", je prepričana Golicina.
"Če se želite nasmehniti, se morate najprej naučiti komunicirati s sabo in s svojo notranjostjo, potem se bodo Rusi pogosteje nasmejali," meni psihologinja.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
