Zasebna garaža je bila želja vsakega moškega v Sovjetski zvezi. Tisti, ki so imeli srečo, da so jo dobili, niso nikoli omejili njene funkcionalnosti zgolj na parkirni prostor. Namesto tega je garaža postala prostor za osamitev in druženje.
Stare garaže na mestu današnje podzemne postaje Vladikino v Moskvi, 1961-1964.
Družinski arhiv/pastvu.comV času ZSSR so lastniki avtomobilov svoje avtomobile najraje popravljali sami. Vleka pokvarjenega avtomobila v specializirane servise je bila problematična in draga. Različne mehanske težave v avtomobilih, izdelanih v Sovjetski zvezi, so se pojavljale redno, sovjetski lastniki avtomobilov pa so se naučili dovolj tehničnega znanja, da so lahko odpravili najpogostejše okvare.
Povprečna garaža sovjetskega lastnika avtomobila je bila zato opremljena z vsem potrebnim za popravilo avtomobila. Večina garaž je imela jašek, ki je omogočal dostop do dna avtomobila in delo v udobnem položaju.
Lastniki avtomobilov so garaže uporabljali tudi za shranjevanje različnih orodij, potrebnih za uspešno popravilo. Če jim je manjkalo določeno orodje ali rezervni del, so si ga vedno lahko izposodili od soseda. Poleg tega so bili lastniki garaž vedno pripravljeni ponuditi pomoč ali svetovati, kako se lotiti reševanja določene težave.
Stare garaže, postaja podzemne železnice Vladikino, 1961-1964.
Družinski arhiv/pastvu.comV garažah so se pogosto srečevali moški pod pretvezo popravljanja avtomobilov. Za sovjetske ljudi, ki so večinoma živeli v majhnih stanovanjih in jim je doma primanjkovalo osebnega prostora, so garaže postale prava odrešitev.
V svoji garažni skupnosti so si sovjetski moški prizadevali za druženje in vzdrževali prijateljstva z enako mislečimi. Moški so pogosto hodili mimo sosedovih garaž, da bi si tako izmenjali novice in se pogovarjali.
Včasih so v garažah celo kosili, običajno so za improvizirano mizo uporabili pokrov avtomobila. Jedilnik je bil vedno preprost: kruh, jajca, klobase, čebula, vložene kumarice, pivo ali vodka.
Zaradi moških pogovorov za improviziranimi mizami so garaže postale eden najbolj priljubljenih prostorov za "rekreacijo" sovjetskih moških.
Garaža v Čerjomuških, Moskva, 1980.
Arhiv Valerija Usmanova/Russia in photoSovjetska navada je bila gojiti in nato shranjevati zelenjavo za ozimnico. Številni lastniki dač so se tega poslanstva lotili s predanostjo in nakopičili ogromne količine hrane. Vendar je bilo takšne količine težko skladiščiti doma. Zato je bilo povsem naravno, da so ljudje za shranjevanje zalog uporabljali garaže.
V garažah se je znašlo tudi staro pohištvo, knjige, magnetofoni, stara oblačila in številni drugi predmeti. Sovjeti niso imeli navade zavreči pokvarjenih ali starih predmetov, zato je bil prostor, podoben zasebnemu skladišču, ki ga je zagotavljala garaža, pravi blagoslov.
Garaža za osebne avtomobile prebivalcev Penze, 1975.
Oleg Ivanov/SputnikVeliko ljudi, ki so odraščali v Sovjetski zvezi, se spominja, da je bila ena od njihovih najljubših zabav igra na strehi garaž. Otroci niso imeli vstopa v garaže in so namesto tega plezali po strehah in skakali iz ene garaže na drugo ter se igrali vojake.
Odrasli so otroke, ki so preživljali čas na garažah, velikokrat kregali, saj niso želeli, da bi otroci poškodovali strehe garaž ali sami sebe, vendar je bilo to zaman. Takoj po odhodu odraslih so se otroci neizogibno vrnili k igri na strehi garaž.
Tukaj lahko preberete, kaj so si najbolj želeli sovjetski ljudje.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
