'Saljut-7': kako sta sovjetska kozmonavta z junaškim manevrom rešila Zemljo

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Leta 1985 je sovjetska orbitalna postaja 'Saljut-7' nenadoma prenehala komunicirati z Zemljo. Zaradi prekinitve odprav je bila šest mesecev nenaseljena in je delovala v samodejnem načinu.

Orbitalna postaja 'Saljut-7' s pritrjenim vesoljskim plovilom 'Sojuz T-14'. Fotografija sovjetskih kozmonavtov Vladimirja Džanibekova in Georgija Grečka. Slika je bila posneta z vesoljskega plovila 'Sojuz T-13' 12. novembra 1986.

Sputnik

Vendar je bil njen "molk" skorajda obsodba: brez elektronske korekcije leta je 'Saljut-7' postal neobvladljiv komet, težak 19 ton, ki se je približal Zemlji.

Center za nadzor poletov se je odločil, da na postajo nujno pošlje odpravo dveh najbolj izkušenih kozmonavtov - Vladimirja Džanibekova in Viktorja Saviniha. Načrt je bil dobesedno "ujeti" postajo na poti, se priklopiti nanjo, vstopiti vanjo in jo "oživiti".

Sovjetska pilota kozmonavta Viktor Savinih (levo) in Vladimir Džanibekov med usposabljanjem v centru za usposabljanje kozmonavtov "Gagarin" v Zvezdnem mestu

Aleksandr Mokletsov/Sputnik

Štiri mesece so kozmonavti v simulatorju pripravljali številne scenarije, se v popolni temi učili premikati po načrtu 'Saljuta' in se na pamet naučili njegovo strukturo.

Posadka vesoljskega plovila 'Sojuz T-13': Vladimir Džanibekov (levo) in Viktor Savinih (desno) pred izstrelitvijo, 6. junij 1985.

Aleksandr Moklecov/Sputnik

Ko je prišel dan X in so se kozmonavti približali 'Saljutu', so ugotovili, da se je postaja obrnila proti njim z nedelujočo priklopno enoto. Na voljo sta bili dve možnosti: opustiti misijo ali poskusiti obleteti postajo.

Člana posadke vesoljskega plovila 'Sojuz T-13', dvakratni heroj Sovjetske zveze, pilot kosmonavt polkovnik Vladimir Džanibekov (desno) in dvakratni heroj Sovjetske zveze, pilot kosmonavt Viktor Savinih pred poletom

Aleksandr Moklecov/Sputnik

Neuspešen poskus ročnega priklopa bi se lahko končal tragično. Če bi Džanibekovo krmilo potegnili le za milimeter, bi njihova ladja zlahka poškodovala zračno zaporo in naredila luknjo v 'Saljutu'.

Blizu orbite Zemlje. Sovjetski orbitalni kompleks 'Saljut-7/Sojuz T-14' po pristanku vesoljskega plovila s človeško posadko 'Sojuz T-13'. Fotografijo sta posnela člana posadke 'Sojuz T-13' Vladimir Džanibekov, poveljnik vesoljskega plovila, in Viktor Savinih, letalski inženir

TASS

Toda Džanibekov je uspešno opravil nalogo. Takšnega manevra v zgodovini ni uspelo še nikomur. Vstopila sta v globoke oddelke postaje in ugotovila razlog za vse okvare: izkazalo se je, da se je pokvaril eden od senzorjev na baterijah in je dajal napačen signal, da so vse baterije napolnjene. Računalnik na krovu je izklopil sončne celice, in ko je energije zmanjkalo, je postaja utihnila.

Sovjetski kozmonavti na krovu orbitalnega kompleksa 'Sojuz T-14/Saljut-7/Kosmos-1686' (od leve proti desni): Vladimir Vasjutin, Georgij Grečko, Viktor Savinih, Aleksander Volkov in Vladimir Džanibekov

TASS

Da bi jo ponovno zagnali, so kozmonavti obrnili 'Saljut' tako, da je sončna svetloba padala na baterije. Instrumenti so začeli kazati znake življenja. Dan pozneje je postaja v celoti "oživela".

Džanibekov in Savinih sta na njej preživela več kot 100 dni in to že v rutinskem delovnem režimu.

Posadka vesoljskega plovila 'Sojuz T-13': Vladimir Džanibekov (levo) in Viktor Savinih (desno)

Aleksandr Moklecov/Sputnik

Katere so najbolj nenavadne stvari ruskih kozmonavtov, ki so se znašli v vesolju?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.