Jeseni leta 1944 je v Moskvo prišel britanski ministrski predsednik Winston Churchill. Bilo je mrzlo, zima je prišla že zgodaj. Ko se je predsedniška kolona vozila skozi središče mesta, je Churchill skozi okno zagledal moškega, ki je mirno stal na ulici in jedel sladoled. Premier je diplomata, ki ga je spremljal, vprašal, ali ta moški resnično uživa sladoled v takšnem mrazu, ta pa je skomignil z rameni in rekel: "Kaj je v tem takega? In potem naj bi Churchill rekel: "Narod, ki lahko v takem mrazu jé sladoled, je nepremagljiv." Dokumentarna potrditev teh besed ne obstaja, vendar pa celoletna ljubezen Rusov do sladoleda vedno sproži številne polemike med tujci.
-35 °C
Nikolaj Lavrentjev/MAMM/MDFV Rusiji resnično obožujejo sladoled. Tovarniška proizvodnja se je začela sredi tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je Anastas Mikojan, ljudski komisar živilske industrije, v mlado sovjetsko državo iz ZDA pripeljal hladilno opremo (več o njegovem potovanju smo vam povedali tukaj). Sladoled so v Rusiji izdelovali že prej, vendar ročno in le v topli sezoni. Najraje pa so imeli sladoled, katerega recept je v začetku 19. stoletja prišel iz Francije.
Mikojan je bil tudi sam velik ljubitelj sladoleda. Prva tovarna v Moskvi v Filjah je leta 1938 proizvedla 30 ton sladoleda na dan. Leta 1972 pa celo 125 ton!
Sladoled so prodajali vse leto, v mestih Sovjetske zveze pa so se pojavile prepoznavne stojnice s sladoledom. Prodajalci so nosili uniforme in delali vse leto.
Najbolj priljubljene vrste sladoleda so bile eskimo, sladoled v vafeljnih kozarčkih in plombir v briketih. V povprečju je vsak stal 20 kopejk (za primerjavo: vozovnica za moskovsko podzemno železnico je stala 5 kopejk, kilogram klobase "Doktorskaja" pa 2 rublja 30 kopejk). Poleg tega je bil sladoled narejen v skladu z GOST-om iz naravnih proizvodov in ga je bilo vedno dovolj.
Sneženje v Moskvi leta 1971
Boris Kaufman/SputnikDanes v Rusiji vsako leto proizvedejo približno 470 tisoč ton sladoleda, vsak Rus pa na leto poje 3,3 kg sladoleda, kar je približno 40 vafljevih skodelic.
To se ne zdi veliko, vendar je posebnost v tem, da v Rusiji ni v navadi, da bi kupovali velike porcije naenkrat, kot je to v ZDA ali zahodnoevropskih državah; sladoled je tukaj kvečjemu spontan nakup za kratkotrajni užitek.
V Rusiji se sladoled še vedno prodaja ne le v običajnih živilskih trgovinah, temveč tudi v kioskih na ulicah, mimo katerih je težko priti, ne da bi ga kupili. V vročini je tak nakup popolnoma razumljiv, toda zakaj pozimi?
Pravzaprav je vse zelo preprosto. Sladoled pozimi je kot vroč čaj poleti ali, recimo, obisk ruske banje; na takšen način ljudje dosežejo temperaturno ravnovesje z okoljem. Ko ješ sladoled, ti ni več tako mrzlo. Nekateri ljudje to počnejo zaradi kaprice, drugi pa namenoma, da bi se na ta način utrdili. Uživanje sladoleda lahko primerjamo z t.i. "mroževanjem" (zimskim plavanjem v mrzli vodi, op. ur.).
Člani kluba za utrjevanje Spekter in zveze za hladno plavanje Polarni delfini v Novosibirsku jedo sladoled po novoletnem plavanju, oblečeni v dedka Mraza.
Aleksander Krjažev/SputnikPoleg tega sladoled, tako kot druge sladkarije, vpliva na tvorbo endorfinov, kar pomeni, da zmanjšuje raven stresa in nas dela srečnejše.
Seveda ga je najbolje jesti doma, na toplem, sicer lahko za nepripravljeno osebo obstaja veliko tveganje, da se prehladi.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
