Program festivala »Lev Nikolajevič Tolstoj, iskalec resnice«

Razstava v preddverju Cankarjevega doma

Festival Tolstoj, iskalec resnice se bo začel v sredo, 11. januarja2017, ko bodo v preddverju Cankarjevega doma odprli posebno razstavo, ki bo osvetljevala Tolstojevo življenje, delo in njegov svetovni nazor. Kot piše RTV Slovenija, je postavitev zasnovala Jasna Andrić, razstava pa prikazuje pisateljeve fotografske portrete, družino, prototipe njegovih likov in okolje njegovega bivališča v Jasni Poljani, ki ga bogatijo rokopisi knjig, dokumenti, pisma z lastnoročnim podpisom, miza s črnilnikom, legendarni usnjeni kavč, obsežna knjižnica in stoletja stara ura z nihalom.

Razstava bo odprta do 24. marca. Pripraviti jo je pomagal Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, gradivo pa sta posodila Tolstojev Državni spominski in naravni rezervat muzej - posestvo na Jasni Poljani ter Državni muzej L. N. Tolstoja.

Da bi zares razumeli Tolstoja, moramo poznati že njegovo zgodnje obdobje

Prvi dan festivala bo zaznamovan s pomembnim obiskom. Ugledni ruski pisatelj, zgodovinar in literarni kritik dr. Pavel Basinski bo 11. januarja ob 18.00 v Klubu Cankarjevega doma spregovoril o zgodnjem obdobju Tolstoja, ko ta še ni bil pisatelj in filozof. Zgodnje obdobje je namreč ključno vplivalo na poznejše življenje, literaturo in filozofijo velikega ruskega romanopisca.

Lani je bilo v slovenščino prevedeno njegovo delo Lev Tolstoj: Pobeg iz raja. Danes si boste lahko na naši strani prebrali tudi prispevek Basinskega o Tolstojevih pedagoških eksperimentih, ki ga je napisal posebej za RBTH.

Osrednji dogodek: Uprizoritev predstave Vojna in mir

»Osrednji dogodek festivala bo velika koprodukcija SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) in Cankarjevega doma Vojna in mir v režiji Silvia Purcareteja, ki si jo bo mogoče ogledati med 20. januarjem in 13. marcem. Po režiserjevih besedah ne gre za preprosto prevajanje romanesknega v gledališki jezik, pač pa za na novo izumljeni način interpretacije zgodbe.« (Vir: RTV Slovenija)

Premierna uprizoritev bo 20. januarja ob 19.30 v Gallusovi dvorani. Zasedbo in ostale termine predstave si je mogoče ogledati na spletni strani Cankarjevega doma.

Tolstoj za otroke

15. januarja ob 17.00 bodo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma uprizorili glasbeno-pripovedovalsko predstavo Tolstojeve povestice, ki bo namenjena otrokom, starejšim od štirih let. Kot pišejo na RTV Slovenija, bo Tolstoja mladim obiskovalcem približala pripovedovalka Anja Štefan ob glasbeni spremljavi Alekseja Ermakova in Nataše Ermakove.

Tolstoj v filmu in gledališču

V nadaljevanju sledi cikel predavanj o Levu Tolstoju, ki jih bo vodila literarna kritičarka, filologinja in antropologinja dr. Svetlana Slapšak. V torek, 17. januarja, ob 17.30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nas bo popeljala skozi pregled dramskih, filmskih in drugih različic Tolstojevega največjega romana Vojna in mir, vključno s parodijami. »Kako so upodobitve, kulturne politike in ideološki impulzi spreminjali Tolstojevo delo? Kako se je iz dojemanja romana Vojna in mir rodil mit o Tolstojevem humanizmu? Kakšen je status romana Vojna in mir v popularni kulturi?« so nekatera vprašanja, na katera bo predavateljica odgovorila na prvem predavanju, je zapisal profesor ruske književnosti Miha Javornik.

Kako se vojna pozna na človeku in v književnosti

19. januarja ob 17.30 v Kosovelovi dvorani bo Slapšakova pojasnila, kako so izkušnjo prve evropske totalne vojne doživeli pisatelji na vseh koncih Evrope. Tu ne bo pozornost namenjena le Tolstoju, temveč tudi Stendhalu, Thackerayu, Hugoju. Obiskovalcem bo predstavila, kako se od antike do 19. stoletja prenavljajo opisi bitke in kako so grozote vojne odmevale v evropski vizualni tradiciji. Iskala bo tudi povezave med spolom, biopolitiko in vojno. Dekonstrukcija moškega telesa, faličnost imperializma in kako se je moško telo raztopilo v uniformi, je še en pomemben element tega predavanja.

Kako je roman Vojna in mir odmeval v literarni teoriji

27. januarja ob 17.30 v Kosovelovi dvorani sledi novo predavanje, ki bo posvečeno vplivu največjega Tolstojevega romana na znanost o književnosti. Med drugim bo predavanje vključevalo pregled teorij realizma in njegovih teoretičnih posledic (izpeljav, nasprotovanj, književnih revolucij), ki jih je sprožilo Tolstojevo delo. Slapšakova bo predstavila, kako se v romanu srečujejo različna ideološka in etična križišča, ki so določala različne evrazijske družbene modele in tudi spreminjala psihološke obrazce ljudi.

Možatost in ženskost v delu Tolstoja

31. januarja ob 17.30 v Kosovelovi dvorani sledi predavanje Gramatiki in gromatiki, ki bo namenjeno vprašanju, kje je Tolstoj našel vire za lik Bolkonskega ter za podobo očeta in sina. »Gospodar, lastnik, upravljavec, mislec. Kako se je na rimskih virih napajala podoba možatosti? Bolkonski kot temelj mizandrije in patriarhalna distopija: dekonstrukcija moških genealogij. Zakaj je »soprog« nemogoča antropološka vloga za Tolstoja?« (vir: Slavistika.net)

2. februarja ob 17.30 v Kosovelovi dvorani: Bolkonski in Volkonski, Nataša in Marija: romantična realnost in realistična invencija. »Zgodbe, ki jih Tolstoj ni maral: dekabristične ženske ali realnost, ki prekaša mit. Volkonski, morebitni vzorec za lik Bolkonskega in njegova realna romanesknost. Marija Volkonska in romantična invencija: zakaj aktivna Nataša Rostova ni imela nobene možnosti? Ali je poetika realizma sploh mogoča?« (vir: Slavistika.net)

O slovenskem misticizmu

6. februarja ob 17.30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma sledi predavanje o osnovah slovanskega razumniškega misticizma. Tukaj bodo obiskovalci izvedeli več o tem, kako se mistika »tretjega Rima« odseva v slovanskih kulturah, pa tudi o antičnih in bizatinskih virih za filozofijo osrednjega lika romana, Pierra Bezuhova. Teme predavanja bodo tudi ruske intelektualne migracije, stopnjevanje slovanskih intelektualnih mitologij, antropologija slovanskih stereotipov.

Je bil Tolstoj feminist?

Zadnje predavanje bo na sporedu v torek, 14. februarja ob 17.30, ponovno v Kosovelovi dvorani. »Osnove antropologije ženskega rodu (ali rase) po Tolstoju: ženski liki v romanu Vojna in mir. Ali je bil Tolstoj morda pacifistični feminist? Primerjave z evropskim razumniškim mizoginim feminizmom Tolstojevega časa.« (vir: Slavistika.net)

Viri: RTV Slovenija, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Cankarjev dom

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.