Putin je nastopil kot enakopravni partner Kitajske v Veliki Evraziji

14. in 15. maja je Kitajska v Pekingu gostila čisto prvi forum Ena pas, ena pot. Na njem je bilo 29 državnih voditeljev, tudi posebni gost iz Rusije, predsednik Vladimir Putin. Omenjeni forum je velik mejnik v štiriletnem razvoju ključne ideje v zunanji politiki Pekinga – pobudi En pas, ena pot. Rusija tukaj velja za veliko partnerico in ključni motor omenjene poti. Če pa pogledamo na praktične rezultate kitajsko-ruskega sodelovanja znotraj pobude, zaenkrat še ni mogoče predstaviti velikih dosežkov.

Vir: Reuters

Politične in gospodarske prednosti za Rusijo

Obisk predsednika Putina na Kitajskem so ruski mediji na veliko promovirali kot še en pomemben korak v kitajsko-ruskem strateškem prijateljstvu. Kot pravi Aleksander Gabujev, vodja za Rusijo v Azijsko-pacifiškem programu na moskovskem centru Carnegie, je imela Rusija od foruma predvsem politične koristi.

»Vladimir Putin je na otvoritveni slovesnosti nastopil takoj za Ši Džinpingom, kar poudarja, kakšen pomen daje Peking odnosom z Moskvo. Ruski mediji so s tem dobili priložnost za trditve, da je predsednik Putin odprl dogodek enakopravno s predsednikom Ši Džinpingom. Toda to v resnici ni povsem res, če ne zaradi drugega, že zaradi tega, ker so kitajski mediji v celoti objavili samo otvoritveni nagovor svojega predsednika, od tujih gostov pa so navajali le ločene citate,« je povedal Gabujev za RBTH.

Priložnost, da je predsednik Putin na mednarodnem dogodku spregovoril o projektu Velike Evrazije in promoviral Rusijo kot enakopravno partnerico v pobudi, je bila s stališča Kremlja za Moskvo najbolj pomemben politični rezultat . Velika Evrazija je ideja o velikem mednarodnem sodelovanju, ki jo je predsednik Putin razglasil na lanskem Mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu.

Za Moskvo je bil edini bolj ali manj konkreten gospodarski rezultat tega foruma ustanovitev Kitajsko-ruskega razvojnega investicijskega sklada za regionalno sodelovanje, ki ima nalogo »promocije sodelovanja med severovzhodno Kitajsko in Daljnim vzhodom Rusije«.

Toda, ko govorimo o kitajskem prodoru na Daljni vzhod, se investitorji srečujejo z nezaupanjem ruskih regionalnih oblasti, kar pogosto zavira resnično sodelovanje. Vendar je predsednik Putin tudi sam takoj po forumu poskušal spodbuditi optimizem in zagotovil, da se ni treba bati, da bodo kitajska podjetja »prevzela rusko gospodarstvo«.

Kot kaže, je bila podrobna razprava o gospodarski vsebini kitajsko-ruskega sodelovanja prestavljena vse do prihajajočega obiska predsednika Ši Džinpinga v Moskvi, do katerega bo prišlo julija. Na dvostranskem srečanju med forumom sta se Putin in Ši omejila na dialog o trgovinski menjavi med Kitajsko in Rusijo, ki se je prvič v zadnjih letih rahlo povečala.

S tem je Moskva morda pridobila nekaj časa za pripravo na konstruktivno razpravo čez skoraj dva meseca. Sicer ima Rusija znotraj Enega pasu, ene poti veliko možnosti za sodelovanje s Kitajsko, a je brez primerne »domače naloge« nemogoče privabiti kitajske naložbe, pravi Oleg Remiga, ki vodi laboratorij za kitajske študije na Moskovski šoli menedžmenta Skolkovo.

Po dvodnevnem obisku na Kitajskem je Vladimir Putin dejal, da »je greh ne izkoristiti priložnosti«, ki jih nudi kitajsko-rusko sodelovanje. Izpostavil je, da je Kitajska odprta svetu. Po drugi strani ruski predsednik ni omenil, da po celem svetu obstajajo številne druge države, ki vabijo k sebi kitajske naložbe. Samo po velikosti foruma En pas, ena pot lahko že sklepamo, da ima Moskva veliko tekmecev za kitajski denar, ko poskuša razvijati partnerstvo z vzhodno sosedo.

Vir: Reuters

En pas, ena voditeljica?

Obsežnost dogodka je bila izjemna. Čeprav je imel forum precej abstrakten program, so v Peking prišli predstavniki več kot 100 držav, ki so želeli slišati podrobnosti razvoja pobude En pas, ena pot.

»To je prva izkušnja Kitajske pri ustvarjanju tako avtoritativne mednarodne platforme za razpravo o njeni glavni pobudi. Najpomembnejša naloga Kitajske je bila uspešno organizirati forum in se predstaviti kot zaščitnica globalizacije,« je za RBTH povedal Igor Denisov, izkušeni raziskovalni sodelavec na Centru za študije vzhodne Azije in Šangajske organizacije za sodelovanje v okviru Moskovskega državnega inštituta mednarodnih odnosov (MGIMO).

Ši Džinping je izpostavil univerzalno vlogo te pobude pri razvoju sveta v novem obdobju in jo poimenoval za »projekt stoletja«. Dodal je še nekaj obetavnih podrobnosti: 14,5 milijard dolarjev vredno finančno injekcijo v Sklad Svilne poti, shemo za podporo državnima bankama Kitajska razvojna banka in Exim Banka Kitajske v vrednosti 55 milijard dolarjev ter dodatnih 113 milijard dolarjev za financiranje infrastrukturnih projektov v okviru pobude.

Kitajska je že dolgo pred samim potekom Forumu En pas, ena pot dogodku pripisala status, ki predstavlja začetek novega obdobja. Državni mediji so pobudi pripisovali globalni pomen, hkrati so poudarjali ključno vlogo predsednika Ši Džinpinga pri njeni izvedbi. Forum in pobuda En pas, ena pot veljata za triumf Šija pred pomembnim dogodkom v kitajski politiki – 19. partijskim kongresom. Peking je poskrbel, da si zagotovi svoj uspeh, ne glede na vse.

V svojem nedavnem članku za Vedomosti Aleksander Gabujev opaža, da pobuda nima jasnih kazalnikov uspeha, zato ima Kitajska toliko manevrskega prostora, da lahko za uspeh razglasi kakršnekoli rezultate v razvoju pobude.

»S stališča kitajskega državnega PR-ja je forum potekal precej dobro. Skoraj vsak globalni medijski kanal je omenil Pobudo En pas, ena pot. Še več, novinarji so dejansko opravili delo gostiteljev foruma: v večini člankov je bila pobuda označena za nekakšno dolgoročno strategijo, ki postavlja nova pravila igre, s čimer se je Kitajski pripisala vloga rešiteljice svetovnega gospodarstva. Tudi če Kitajska v resnici nima takšnih načrtov, je ugodno, da obstaja o njej takšna percepcija.«

Kitajci so izbirčni investitorji

Strokovnjaki se strinjajo, da ima Moskva štiri leta po razglasitvi kitajske pobude še veliko dela, da preseže to, kar je bilo že doseženo.

Leta 2015 sta Rusija in Kitajska podpisali sporazum o sodelovanju med Evrazijsko gospodarsko skupnostjo in Pobudo En pas, ena pot. Največji rezultat pobude je bil začetek pogovorov o vzpostavitvi prostotrgovinskega območja med skupnostjo in Kitajsko, kar bi lahko po različnih ocenah trajalo od 10 do 20 let.

Kar se tiče dvostranskih odnosov, Moskva sicer velja za eno od najbolj aktivnih partneric v pobudi, a v praksi ne poteka veliko konkretnih projektov. Najbolj opazni primeri so plinska pogodba med Gazpromom in CNPC (2014), naložbe Sklada Svilne poti v Sibiriji in projekt Jamal LNG (2015) ter prometnica Zahodna Evropa-Zahodna Kitajska.

»Kitajska v prvi vrsti zasleduje svoje interese, ko razvija En pas, eno pot. Peking nima namena, da bi razdajal poceni denar sosednjim državam,« razlaga Oleg Remiga.

Izkazalo se je, da so kitajski investitorji vse bolj izbirčni glede projektov, ki jih financirajo. Skupne kitajske naložbe v državah Enega pasu, ene poti so se leta 2016 zmanjšale, prvič po treh letih. Leta 2015 so države pasu sestavljale 12,6% kitajskih naložb, medtem ko je delež teh držav v kitajskih tujih naložbah leta 2016 padel na 8,5%. In kot do sedaj kaže za leto 2017, je številka že upadla za 18 odstotkov.

Vir: Reuters

Gre predvsem za politično vizijo?

Še več, analitiki za Kitajsko v Rusiji so vse bolj skeptični do resne gospodarske vsebine pobude. Kopenski prevoz po programu Enega pasu, ene poti v Evraziji sicer prihrani čas pri dostavi, a je logistična podpora na morju še vedno vsaj za polovico cenejša.

Evropski strokovnjaki tudi opažajo, da je En pas, ena pot »manj praktični načrt kot pa široka politična vizija«. Trenutno trgovinski tok od Kitajske do Evrope po kopnem poteka praktično enosmerno, kar gospodarsko ni učinkovito.

Kljub kritikam na račun vsebine pobude in namenov Pekinga za njeno razvoj je Kitajska še vedno ena od največjih investitork na svetu. A vendar »kitajski investitorji postajajo vse bolj izkušeni in pragmatični. Nobene možnosti ni, da bi pridobili kitajsko financiranje, če ni projekt dobro pripravljen in primerno predstavljen. V tem smislu Rusija ni izjema,« dodaja Oleg Remiga.

 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.