Ruski lovec pete generacije Su-57 je bil zgrajen s pomočjo številnih tehnoloških rešitev, ki ga postavljajo ob bok najboljšima lovcema na svetu – ameriškemu F-22 Raptorju in kitajskemu Čengdu J-20.
V tem prispevku bomo spregovorili o izgledu Su-57, ki ga zakriva pred sodobnimi radarji, in o njegovih manjših brezpilotnih bratih, ki sta prevzela njegovo tehnologijo.
Eden od največjih izzivov pri razvoju pete generacije lovcev je bil najti način, kako jih skriti pred sodobnimi protizračnimi sistemi.
Za dosego tega so pri Su-57 inženirji morali skriti vso orožje (vodene in nevodene rakete ter bombe) v trup. Uporabiti so morali tudi najsodobnejše kompozitne materiale za gradnjo okvirja konstrukcije »letečega krila«.
Ta naloga je bila izjemno težavna zaradi obremenitev, ki jih mora prenesti lovec, medtem ko leti z najvišjo hitrostjo in manevrira v zraku. A ruski inženirji so uspeli doseči potrebne lastnosti in nadgradili svoj koncept za razvoj manjših podobnih brezpilotnih letalnikov.
To je 20-tonski dron, ki juriša na tarče pri nadzvočni hitrosti in premore enega prvih računalnikov z umetno inteligenco. Ta lahko namesto operaterja opravlja skoraj vse naloge, razen odločanja o uporabi orožja.
Ohotnik ima vgrajeno večino tehnoloških rešitev Su-57 in nosi enako orožje. A za razliko od lovca je sposoben nositi še lasersko orožje.
Kar se tiče arzenala, Ohotnik premore prosto lebdeče in vodene bombe ter rakete zrak-zemlja, ki so skrite znotraj trupa, zato da letalnik »skrijejo« pred radarji.
Med drugim so tukaj visokoeksplozivne fragmentacijske bombe OFZAB-500 in bombe ODAB-500PMV, ki eksplodirajo v zraku in so bile tudi že preizkušene v Siriji.
Testiranja brezpilotnika so se začela komaj z letom 2020, tako da bo sestavni del vojske postal šele čez nekaj let.
Ohotnik spada v razred »težkih« brezpilotnikov. V ruski vojski pa obstaja tudi lažja različica po imenu Eleron.
To je najmanjši brezpilotnik, ki ga uporablja ruska vojska. Tehta le 3.400 gramov in ima razpon kril v dolžini 1,5 metra. S pomočjo elektronskih propelerjev lahko doseže hitrost preko 100 km/h in ostane v zraku do 75 minut. Vsak posamezen brezpilotnik lahko deluje na razdalji do 50 km od točke operaterja.
Eleron ni bil narejen za nošenje orožja, temveč za dnevno in nočno izvidnico v urbanih in vojnih območjih.
Trenutno so v rusko vojsko in druge varnostne organe vključeni vsi člani »družine« Eleron.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
