Verjetno najbolj znana in najlepša cesta v Rusiji poteka po nekdanji svilni poti, ki vodi na Kitajsko. Cesta se začne v Novosibirsku in poteka čez Altaj do meje z Mongolijo na razdalji 1.000 km. Najlepši, »zgodovinski« del ceste, se začne v kraju Bijsk.
Popotnika na poti čakajo dih jemajoči prizori: gore, reke in prekrasna jezera. Priporočamo obisk Teleckega jezera, enega od najlepših in najglobljih v Rusiji.
Če se kdaj znajdete na Kamčatki, potem se že lahko imate za srečneža. Če pa se po njej podate še z avtom, vam bodo tamkajšnji kraji razkrili vso svojo veličastno lepoto.
740 kilometrov dolga cesta poteka čez tretjino Kamčatskega polotoka. Najbolje se je na pot odpraviti v poletnih mesecih ali zgodaj jeseni, da se naužijete barv gostih iglastih gozdov, zasneženih vulkanov in pisanih jezer. Na poti lahko nepričakovano naletite tudi na kakšnega medveda, vsekakor pa boste videli glavno znamenitost Kamčatke – najaktivnejši vulkan na polotoku – Ključevskaja sopka.
Za zimsko olimpijado leta 2014 v Sočiju zgradili novo cesto, ki vodi iz mesta do smučarskega središča Krasnaja Poljana. Ta inženirski čudež se vije 40 kilometrov po gorskih grebenih, od koder se vam razkriva pogled na staro vijugasto cesto, ki poteka po dolini.
Domačini in taksisti so veseli, da se jim ni treba več voziti po stari cesti. Ta je ostala na voljo avanturistom, ki želijo preizkusiti lepe a nevarne serpentine.
Ta zgodovinska cesta na Kavkazu seka rusko-gruzijsko mejo in povezuje Vladikavkaz, prestolnico ruske republike Severne Osetije, s Tbilisijem, glavnim mestom Gruzije. Trasa poteka mimo slikovitih gorskih rek in skozi soteske.
Vojaško ime je dobila proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja, ko je Rusija podpisala sporazum z gruzijskim Kartli-Kahetskim kraljestvom o priključitvi. Takrat je po cesti krenil korpus ruske carske vojske, kasneje pa je služila trgovskim potem. V osetskem jeziku ji pravijo Cesta nebeške soteske.
Cesta je zelo priljubljena med turisti, tako da se lahko med majem in septembrom na njej pojavijo večkilometrski zastoji v smeri proti Gruziji.
Najsevernejša hitra cesta v Rusiji se vije 1.500 kilometrov po Kolskem polotoku, del nje pa poteka onkraj severnega tečajnika. Na točki, kjer se ta začne, stoji ob cesti tudi obeležje.
Če se peljete po cesti pozimi, lahko naletite na severni sij, sicer pa vas bo tukaj navdušila okoliška narava z iglastimi gozdovi in skalnatimi gorami. Cesta poteka po slikoviti republiki Kareliji, skozi mesti Petrozavodsk in Murmansk ter vodi do norveške meje pri naselju Borisoglebskij.
Ob lepem vremenu vas bo spremljal pogled na veličastno Hibinsko gorovje.
Večino leta ta 500 kilometrov dolga trasa v bistvu ni nič posebnega, saj se na obeh straneh razprostira neskončna stepa. A sredi pomladi začnejo tukaj cveteti tulipani, ki sivo stepo spremenijo v paleto barv.
Cesta vodi skozi tri ruske regije – Volgograjsko regijo, republiko Kalmikijo in Stavropoljski kraj. Sredi aprila v Kalmikiji poteka festival tulipanov, ti kraj so namreč edino območje v Rusiji, kjer tulipani rastejo v svojem naravnem okolju. Festival je posvečen praznovanju tradicij kalmiškega ljudstva – edinega naroda v Evropi, ki večinsko prakticira budizem!
Za to cesto pogosto pravijo, da je bila »zgrajena na kosteh«. V Kolimi in Magadanu so delovala ena izmed najbolj zloglasnih kazenskih taborišč iz Stalinovega obdobja. Tudi to 2.000 kilometrov dolgo cesto, ki povezuje Jakutsk in Magadan, so gradili zaporniki.
Če se boste podali na Kolimo, vam toplo priporočamo, da si priskrbite izkušenega vodiča, še posebej pozimi, ko temperature padejo do -60 stopinj Celzija.
Preberite še:
Altajski dnevnik: zapiski o cestah in nomadih južne Sibirije
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
