Kot smo že dodobra opisovali tudi v naših prispevkih, so številni vojni ujetniki iz Ruskega imperija na tudi slovenskem nacionalnem ozemlju predstavljali koristno delovno silo, bodisi za potrebe avstro-ogrske vojske v zaledju soške fronte bodisi za delo na slovenskih poljih in gozdovih, tovarnah, rudnikih in obrtnim delavnicah. Mnogi so tu tudi umrli, nekateri pa so tudi po vojni ostali prebivalci Slovenije.
Park vojaške zgodovine sedaj javnosti ponuja edinstveno muzejsko razstavo na to temo, ki jo je v četrtek, 8. novembra 2018, slavnostno odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, z naslovom ŽIVLJENJE ZA C(ES)ARJA – vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, ki jo je pripravil direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič v sodelovanju s Centrom za preventivno arheologijo (enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije), Zgodovinskim društvom Kidričevo in zbiratelji, ki so za potrebe muzejske razstave odstopili izdelke ruskih vojnih ujetnikov.
V muzeju pojasnjujejo, da razstava vključuje zapise, fotografije in videoposnetke iz tistega obdobja, ki obiskovalcem približajo izseke iz ujetniškega življenja zajetih vojakov v zgodovinskem kontekstu prve svetovne vojne. Poleg bojev se posveča tudi usodam ujetnikov, njihovemu trpljenju in naporom, ki niso nikoli prejeli pohval za takrat zgrajeno infrastrukturo, čeprav jo še danes uporabljamo (samo pomislimo na primer na Rusko cesto in prelaz čez Vršič, op. ur.). Poseben osebni pečat ponujajo razstavljeni izdelki, ki so jih ruski ujetniki izdelovali v prostem času.
Ko govorimo o vojnih ujetnikih iz Rusije v Sloveniji, kakopak ne moremo mimo Ruske kapelice pod Vršičem – v okviru razstave lahko vidite tudi do potankosti dodelano maketo kapelice g. Francija Pogačarja v merilu 1:10.
»Veličina civilizacije se kaže v odnosu do nemočnih«
Že omenjena slovesnost 8. novembra je bila hkrati tudi osrednja obeležitev stoletnice konca vojne v Parku vojaške zgodovine, so pojasnili v Parku. Kot slavnostni govornik je nastopil publicist, filozof in umetnik dr. Evgen Bavčar, ki je razstavo opisal kot odpravljanje našega zgodovinskega dolga do ruskih vojnih ujetnikih in poudaril, da se veličina neke civilizacije kaže ravno v odnosu do nemočnih, kot so ujetniki, hkrati pa je izrazil vse priznanje Parku vojaške zgodovine, ker se je lotil in obdelal to temo.
Na velik pomen razstave za ozaveščanje o dediščini ruskih vojnih ujetnikov je opozoril tudi Jernej Hudoklin, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po pisanju Parka vojaške zgodovine je povedal, da je Center za preventivno arheologijo izvedel tudi obširno študijo zaznavanja vseh sledi ruskih vojnih ujetnikov širom Slovenije in pri tem evidentiral skoraj 400 lokacij, prav ta študija pa je predstavljala pomembno izhodišče za pripravo razstave.
Zbrane sta nagovorila še avtor razstave Janko Boštjančič in župan Občine Pivka Robert Smrdelj.
Pozor! Razstava bo na ogled kar 10 mesecev, zato imate še več kot dovolj časa, da jo vidite tudi osebno iz prve roke!
Priporočamo v branje:
»Cesta na Vršič je bila tlakovana z ruskimi žrtvami«: ozadje in zgodovina Ruske kapelice
Slovenci v ruski revoluciji: utrinki iz spominov in pričevanj
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
