Jurij Andropov, edini agent KGB-ja na čelu Sovjetske zveze

Rodil se je 16. junija 1914. Zadnjih 15 mesecev svojega življenja je bil na čelu Sovjetske zveze, medtem ko se je njegovo zdravje pospešeno slabšalo. A pred tem je 15 let vodil mogočno obveščevalno službo KGB. Nekateri ga imajo za rigoroznega birokrata, drugi menijo, da je bil liberalec, ki bi lahko preprečil razpad Sovjetske zveze, če bi le imel dovolj časa. Kdo je torej bil Jurij Andropov?

1. Skrita osebnost

Generalni sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije ZSSR Leonid Brežnjev podpisuje nov Stockholmski apel. Z leve stoji sekretar CK KPSS Andrej Kirilenko, predsednik KGB-ja Jurij Andropov, minister za zunanje zadeve ZSSR Andrej Gromiko in predsednik Sveta ministrov Aleksej Kosigin.

Eduard Pesov/Sputnik

Njegovo zasebno življenje je zavito v tančico skrivnosti, začenši z izvorom njegove družine. Svoj čas so krožile govorice, da je bil njegov dedek bogat trgovec judovskega rodu, kar je Andropov zanikal, on nasploh nikoli ni govoril o svoji družini. Znano je, da je bil pet let poročen in imel sina, vendar z njim ali z ženo po ločitvi ni imel pogostih stikov.

Tudi po službeni plati je bil Andropov skrivnosten mož. Zaradi položaja, ki ga je imel kot vodja obveščevalcev, »ga ljudje praktično niso poznali. Vodje obveščevalnih služb v nobeni državi ne morejo pričakovati, da jih bodo javno izpostavljali. Še posebej v državi, kot je bila Sovjetska zveza,« je pisal publicist Roy Medvedjev v knjigi Neznani Andropov (Unknown Andropov). V javnosti se je pojavil leta 1982, ko je prevzel vodenje države od Leonida Brežnjeva, vendar je vladal premalo časa, da bi si ustvaril trdno javno podobo.

2. Zadušil vstajo na Madžarskem

Pripadnik madžarske tajne policije pade v roke razjarjeni množici med madžarsko vstajo proti sovjetski oblasti. Budimpešta, november 1956

Getty Images

Njegova kariera je doživela nagel vzpon, ko ga je zunanje ministrstvo imenovalo za veleposlanika na Madžarskem leta 1954. Dve leti kasneje je izbruhnila vstaja proti vladi in sovjetskim silam na madžarskem ozemlju.

Vstaja je kmalu prerasla v oborožen spopad. Andropov je nerede označil za »protirevolucionarne in protisocialne«, medtem ko se je s sovjetskim vodstvom pogovarjal o podpori madžarski vladi z vojaškimi silami. Zadolžen je bil za koordinacijo prosovjetskih sil v državi, ki so skupaj s sovjetsko vojsko pomagale ohraniti Madžarsko v socialističnem bloku. V konfliktu, ki je sledil, je umrlo več kot 2.500 ljudi.

Leta 1957 je Andropov zapustil Madžarsko in se vrnil v Moskvo, vendar nikoli ni pozabil prizorov, kako so leta 1956 na Madžarskem množice ubijale policiste. Sovjetski diplomat Oleg Trojanovski se spominja: »Andropov je nato še večkrat govoril o dogodkih leta 1956. Pogosto je dejal: ’Ne morete si predstavljati, kako je, ko stotisočglava množica preplavi ulice popolnoma brez nadzora.’ Trojanovski je menil, da je bilo Andropova strah podobnih dogodkov v Sovjetski zvezi, zato je delal vse, da bi jih preprečil.

3. Bil je spreten diplomat

Kandidat za članstvo v Politbiro CK KPSS Jurij Andropov, 1962

Vladimir Savostjanov/TASS

Hkrati je Andropov znal biti fleksibilen. V letih od 1957 do 1967 je vodil oddelek za odnose s socialističnimi strankami znotraj Centralnega komiteja Komunistične partije. Njegovi svetovalci, takrat mladi intelektualci, se ga spominjajo kot »liberalnega« vodjo. »V tej sobi se lahko pogovarjamo o vsem, kar nam leži na duši, povsem iskreno. A v trenutku, ko boste zapustili to pisarno, igrajte po pravilih,« se spominja besed Andropova politolog Georgij Arbatov. To je pomenilo: sovjetski sistem lahko kritiziramo med nami, državi pa ostanite lojalni.

Več zgodovinarjev gre celo tako daleč, da trdijo, da je prav Andropov začel pot zbliževanja z Zahodom. »Andropov je postal arhitekt odnosov do Zahoda pod Brežnjevom (v 70-ih letih so se odnosi z Zahodom rahlo izboljšali),« pravi nemška zgodovinarka Susanne Schattenberg. Kljub svoji fleksibilnosti v zunanji politiki pa je Andropov doma ohranjal striktno držo.

4. KGB je vodil z železno roko

Jurij Andropov (desno), član Politbiroja CK KPSS in šef KGB-ja se pogovarja z N. Gorožankinom (levo), delavcem v tovarni traktorjev Onjega. Petrozavodsk, Karelijska sovjetska republika, 4. avgusta, 1978.

Semjon Majsterman, Valentin Mastjukov/TASS

V obdobju Brežnjeva (1964-1982) je bil Andropov med najpomembnejšimi vladnimi funkcionarji in je od leta 1967 vodil KGB. Ukvarjal se je z mnogimi problemi, tudi z mednarodno krizo na Bližnjem vzhodu, s krizama v Afganistanu in na Češkoslovaškem, z regionalnimi konflikti in z dušenjem disidentskega gibanja doma. Na ducate disidentov je pristalo v ustanovah pod pretvezo »duševnih bolezni«. Več sto jih je bilo prisiljenih zapustiti državo.

»Andropova ni bilo nikoli sram svoje vloge pri preganjanju disidentov. Čeprav je bil dobro izobražen intelektualec, ni prenesel ideje demokratične opozicije ali javne kritike komunistične partije ali sovjetske države. Za KGB je menil, da je potrebna in ključna organizacija v Sovjetski zvezi,« piše Medvedjev. Zaradi takšnega pristopa v kombinaciji z visoko delovno učinkovitostjo in profesionalnostjo je Andropov za Brežnjeva postal nezamenljiv kader.

5. Boril se je proti korupciji

Jurij Andropov, generalni sekretar KP CKSS na sestanku Vrhovnega sovjeta, posvečenega 60. obletnici ZSSR.

Boris Kaufman/Sputnik

Boj proti korupciji je bil eden od razlogov, da je Brežnjev prav njega izbral za svojega naslednika in ga leta 1982 postavil na drugo najpomembnejšo funkcijo v državi. Brežnjev je še istega leta umrl, Andropov pa je s svojimi 68 leti svojega predhodnika preživel za samo 15 mesecev.

Kaj je Andropov dosegel v času vodenja države? Dobro se je zavedal, da je bilo sovjetsko gospodarstvo v težavah in destabilizirano zaradi ogromnega vojaškega proračuna, zato je poskusil to popraviti. Zavoljo tega je začel kampanjo proti korupciji in »sivi ekonomiji«, ki se je razpasla v poznem obdobju Brežnjeva.

Hkrati je poskušal izboljšati gospodarsko situacijo s forsiranjem javne discipline – policija je začela kaznovati ljudi, ki so bili v delovnem času na ulicah, za pijančevanje ipd. A medtem ko so imeli ti ukrepi precejšen učinek na ljudi, za gospodarstvo niso bili kaj dosti učinkoviti. Aleksander Jakovljev, asistent kasnejšega predsednika Mihaila Gorbačova med perestrojko, je rekel: »Reforme Andropova so bile približno tako učinkovite, kot če bi vlak, ki mu zmanjkuje goriva, čistili, da bi vozil hitreje.« Morda je Andropov imel določene velike načrte, a usoda je hotela, da jih nikoli ni mogel izvesti v praksi.

Preberite še:

Vjačeslav Molotov: Dejstva o Stalinovem najzvestejšem tovarišu, ki je živel skoraj 100 let

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.