S katerimi ameriškimi in britanskimi bombniki se je Rdeča armada borila v drugi svetovni vojni?

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Med drugo svetovno vojno je Sovjetska zveza od zahodnih zaveznikov kot vojaško pomoč prejela približno tri tisoč sedemsto bombnikov. Skoraj vsi so bili ameriške izdelave, britanskih pa je bilo nekaj več kot dvajset.

А-20

'Douglas' A-20G Boston, 1943

Igor Bubin; Javna domena

Različne modifikacije ameriškega bombnika Douglas A-20 'Havoc'/Db-7 'Boston' so v ZSSR v vojnih letih prispele več kot dva tisoč osemsto enot. Število teh letal v letalstvu Rdeče armade je bilo celo večje kot v oboroženih silah ZDA.

Hitri (do 510 km/h), okretni, lahko vodljivi in na ovinkih poslušni bombniki so prišli na ljubo sovjetskim pilotom. Eden od njih, Grigorij Jevdokimov, se je spominjal: "Je zanesljiv, zelo zanesljiv. Z enim motorjem je celo prevažal bombe. V vodoravnem položaju." 

A-20 je odlikovala visoka raven udobja: prostorna kabina, udobni oklepljeni sedeži, odlična vidljivost za pilota in navigatorja. Letalo je bilo v celoti opremljeno s sodobno navigacijsko in radijsko opremo.

Med pomanjkljivostmi bojnega plovila je bila opažena šibka obrambna oborožitev. V ZSSR so bombnik na novo opremili: ameriške 7,62-milimetrske strojnice so zamenjali z velikokalibrskimi 12,7-milimetrskimi strojnicami UBT, včasih pa tudi z 20-milimetrskimi topovi ŠVAK. Vendar je zaradi tega letalo izgubilo nekaj hitrosti.

- 'Douglas' A-20G Boston, 1943

Igor Bubin; Javna domena

Rdeča armada je letala A-20 uporabljala kot izvidnike, bombnike in celo nočne lovce. Še posebej dobro so se izkazali v pomorskem letalstvu, kjer so jih nekaj predelali v torpedne bombnike.

Letala A-20 so se pridružila baltski, severni, črnomorski in pacifiški floti. Na njihov račun so bili potopljeni zračna obramba križarka 'Niobe', linijska križarka 'Schlesien', pomožna križarka 'Orion', številni rušilci in sovražnikova transportna vozila.

B-25

Bombniki B-25 'Mitchell', A-20 'Boston' in lovci P-39 'Aerocobra', pripravljeni za dobavo Sovjetski zvezi v okviru pogodbe Lend-Lease, so pred prihodom komisije za sprejem iz ZSSR razvrščeni ob letališki stezi Ladd Field na Aljaski, ki je v lasti ameriških letalskih sil

Javna domena

Prvi ameriški bombniki B-25 'Mitchell' so v Sovjetsko zvezo prispeli leta 1942. Letalske sile Rdeče armade so skupaj prejele približno 860 teh letal različnih modifikacij.

"Prvi vtis pilotov o tem letalu ni bil dober. Takoj smo mu dali vzdevek 'sipa'," se je spominjal pilot Aleksander Dudakov. - Toda ko smo z njim poleteli, smo spremenili svoj odnos. Letalo je bilo zelo enostavno za krmarjenje, z odlično vidljivostjo naprej. Pilotiranje ob vzletu, v zraku in pri pristanku je bilo tako preprosto, da smo lahko mlade pilote hitro uvedli v bojno formacijo. Od vseh vrst letal, ki sem jih moral upravljati, je bilo letalo B-25 najbolj dostopno v smislu tehnike pilotiranja."

Letalo severnoameriške letalske vojske ZDA B-25B 'Mitchel' 40-2242, 'Doolittle Raider' letalo št. 8, po zasilnem pristanku 40 milj severno od Vladivostoka v Sovjetski zvezi 18. aprila 1942. Sovjeti so letalo uničili nekje v petdesetih letih prejšnjega stoletja

Ameriške vojaške letalske sile

B-25 je začel služiti v ZSSR v frontnem letalstvu. Vendar je bilo letalo zaradi svoje masivnosti odlična tarča za sovražnikove sile zračne obrambe, kar je povzročilo velike izgube.

Zaradi tega je bil bombnik preusmerjen v letalstvo dolgega dosega, kjer je med nočnimi operacijami lahko v celoti izkoristil svojo odlično navigacijsko opremo, velik doseg (2170 km) in impresiven bombni naboj (2800 kg). "Mitchelle" so aktivno uporabljali za uničevanje sovražnikove vojaške infrastrukture v nemškem zaledju in za napade na največja industrijska središča Tretjega rajha.

'Hampden'

Letala Kraljevih letalskih sil 1939-1945. Handley Page Hp.52 'Hampden' in 'Hereford'

Imperijski vojni muzej

Za razliko od svojih ameriških kolegov se britanski bombniki HP.52 'Hampden' v Sovjetski zvezi niso mogli na noben način izkazati. Že pot tja je bila zanje polna težav in neprijetnosti.

Več kot trije ducati 'Hampdenov' (različica s torpedi) so v začetku septembra 1942 poleteli s Škotske v Murmansk, da bi pokrili arktični konvoj zaveznikov PQ-18. Dve letali sta strmoglavili na nevtralni Švedski, štiri pa so se izgubili na nebu nad Finsko. Poleg tega je eno letalo strmoglavilo zaradi vremenskih razmer, drugo pa je sestrelil sovjetski 'Hurricane', ki ga je zamenjal za sovražnika.

Na koncu je svoj cilj doseglo 23 torpedonosilk. Po končani operaciji konvoja so se britanski piloti vrnili domov, letala pa so bila predana Sovjetom. "Leteči kovček", kot so HP.52 imenovali v Kraljevih letalskih silah, je bil v tem času že zastarel.

Torpedni bombnik H.P.52 'Hampden' Mk.I iz 24. minsko-torpednega letalskega polka SF

Arhivska fotografija

'Hampden' je imel prostorno in udobno kabino, a s tem so se njegove prednosti končale. Sovjetski strokovnjaki so morali opraviti veliko dela, da so letalo izboljšali: okrepiti oborožitev, povečati njegovo sposobnost preživetja, zmanjšati nevarnost požara v primeru poškodb zaradi krogle itd. Vendar tudi po tem torpedni bombnik ni postal mogočen bojni stroj v sovjetskem pomorskem letalstvu.

"To so 'krste'," je o 'Hampdanu' dejal pilot Aleksej Gusev. - Bilo je strašno leteti z njimi. Strah je bilo celo, da bi se jim približali. Tudi njihov videz je bil... zanič... Bila so zelo slaba letala. Piloti so jamrali, da z njimi nočejo leteti, ampak kaj, ko je bila vojna ..."

B-17

Boeing Y1B-17 med letom

Ameriške letalske sile

Poleti 1941 je ameriški predsednik Franklin Roosevelt Stalinu obljubil, da bo kmalu začel Sovjetski zvezi dobavljati težke bombnike B-17 'Leteče trdnjave'. Pozneje pa so Američani pod različnimi pretvezami začeli odpovedovati predajo enega od svojih najboljših letal Letalskim silam Rdeče armade, tudi zaradi prisotnosti tajne opreme na krovu.

Sovjetska zveza je nujno potrebovala težke bombnike, saj je njenih letal Pe-8 katastrofalno primanjkovalo. Poleg tega so imela ameriška letala prednost pred sovjetskimi v hitrosti, praktični zgornji meji, oborožitvi in stopnji udobja.

Boeing B-17F 'Polarna zvezda', Poltava 1944

Arhivska fotografija

Sovjeti so obupali, da bi dobili letala B-17 iz Združenih držav, zato so jih začeli "dobivati" sami. Številne "trdnjave" so prisilno pristale v Vzhodni Evropi. Kljub temu, da so bili pri tem poškodovani, njihovo tajno opremo pa so posadke po navodilih spodkopale, so sovjetski strokovnjaki začeli sistematično obnavljati tista letala.

Američani so se te prakse zavedali, vendar se nanjo niso na noben način odzvali. Posledično je imelo letalstvo Rdeče armade do konca vojne na voljo več deset letal B-17. Vendar ti bombniki nikoli niso uspeli sodelovati v bojnih operacijah.

Preberite, kako je najboljši nemški as dvakrat postal ujetnik Sovjetov!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.