Kako se je rusko plemstvo sporazumevalo s pomočjo cvetja

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Ljubi - ne ljubi, pljune - poljubi, stisne k srcu - pošlje k hudiču." Te besede smo izrekli skoraj vsi med trganjem cvetnih lističev marjetice. Toda, ali smo se zavedali, da izvajamo najpreprostejše ljubezensko vedeževanje s pomočjo rož?

Obrede z marjetico so poznali že v starem Egiptu, kjer so jo priznavali za božansko cvetlico. Marjetica je upodobljena na Tutankamonovih sandalih, z njenim oljem pa so poškropili telesa faraonov pred pokopom.

Vendar je to le en primer. V Srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu so imele rože vedno veliko vlogo pri kultnih obredih in vsakodnevnih praznikih. Od tam je ta moda prišla tudi v Evropo - vendar že v 18. stoletju.

Lady Mary in igra "selam"

Mary Wortley Montagu, Charles Jervas, po letu 1716

National Gallery of Ireland

Lady Mary Wortley-Montagu, angleška aristokratinja in pesnica, je v letih 1716-1718 živela v Istanbulu s svojim možem, britanskim veleposlanikom v Osmanskem cesarstvu. Njena pisma domov so bila objavljena v Londonu leta 1763 in so takoj postala zelo priljubljena. Takratna evropska družba je bila navdušena nad Osmanskim cesarstvom - ta moda se je imenovala "turquerie". In prav na lovorikah te navdušenosti je postal znan "jezik rož", opisan v pismih lady Montagu.

"Ni barve, rože, plevela, sadja, trave, zelišča, kamna, ptičjega perja, ki mu ne bi ustrezal verz, in lahko se prepirate, upirate, pošiljate strastna, prijateljska in vljudna pisma ali izmenjujete novice, ne da bi pri tem umazali prste," je zapisala Lady Montagu, ko je pripovedovala o turški ženski igri "selam", v kateri so si plemenite dame pošiljale predmete z rimanimi imeni - nekakšni počasni besedni igri.

Rože so v tej igri imele številne simbolične pomene. Britance je pritegnila možnost šifriranja sporočil. V zaprti in zategnjeni angleški družbi so oboževali skrivne kode in šifre, ki so omogočale sporazumevanje o zaprtih temah, ne da bi pritegovali pozornost, in flirtanje, ne da bi izrekli eno samo besedo.

Takoj po objavi pisem lady Montagu so v Evropi začeli izhajati "slovarji cvetlic", ki so razlagali metaforične pomene različnih vrst rož. V Rusiji so te slovarje najprej prevedli iz tujih jezikov, pomene pa so ročno zapisali v albume.

Dmitrij Oznobišin

Javna domena

Leta 1830 je znani pesnik Dmitrij Oznobišin objavil knjigo "Selam ali jezik rož". V predgovoru je zapisal, da je bila osnova za izdajo prevod nemške knjige "Jezik rož" iz leta 1823. Od takrat naprej so imeli ruske dame in gospodje svoj besednjak in so lahko sestavljali svoje lastne sporočilne šopke.

Selam ali jezik rož, Sankt Peterburg, 1830

Skladi državnega muzeja poezije Knjižnica ruske poezije I. N. Rozanova

Kako so se sporazumevali v "jeziku rož"

Dmitrij Oznobišin je v svoji knjigi opisal številne pomene cvetlic. Navajamo tiste, ki najbolj izstopajo in se vam bodo zdeli morda najbolj razumljivi.

Aloja - Užalostila si me

Akacija - Prijateljstvo zdravi ljubezenske rane

Astra - Ali znaš ljubiti za zmeraj?

Balzamina - Pred vsemi siješ kot kraljica

Bazilika - Spoznaš me lahko le od blizu

Bela lilija - Naj bo tvoje srce čisto in brezmadežno!

Bela vrtnica - Preziraš mojo ljubezen; umiram

Benediktinka - Užalil si me

Bezeg - Ne prepoznaš me

Brest (list) - Ne obupaj

Brezova vejica - Sledi za menoj in bova srečna.

Brezov list - Zanesi se name

Brogovita - Čemu si tako hladna in brezčutna?

Bršljan - Za vedno in trdno vezan na to, kar sem nekoč izbral

Cipresa - Ko smrt konča mojo brezupno ljubezen, potoči solzo na moj grob

Čebula - Zakaj jokaš, ko sem ti tako blizu?

Češnjev cvet - Moji nameni so čisti

Črni bezeg - Tvoja sem

Dalija - Ali se lahko približam ponosni?

Gardenija - Ko greš mimo mene, se moje srce radosti

Glavinec - Bodi preprost kot on

Glog - Všeč mi je, ko poješ

Grozdni list - Ljubi in uživaj

Hortenzija - Kruta! Le kako si me lahko tako hitro pozabila

Iris - Zakaj si zmotil mir mojega srca?

Selam ali jezik rož, Sankt Peterburg, 1830

Javna domena

Kapucinka - Bodi dejaven

Kaktus - Le malo ur sem bil srečen s teboj

Kitajska vrtnica - Pretvarjaš se

Kopriva - Pazi se, sem dekle.

Krvomočnica - Moram te videti na skrivaj in se s teboj pogovoriti

List vrtnice - Da!

Mah - Žaloval bom v ruševinah preteklosti, pri čemer bom ostal vedno stalen, ne glede na spremenljivost časa.

Malina - Sprejmi to znamenje spoštovanja

Marelična vejica - Očaraš me s svojo prekrasno dušo

Marjetica - En tvoj sladek pogled me potolaži v mojem trpljenju

Nagelj (beli) - Zaupaj mi

Nagelj (rdeč) - Ljubezen do tebe mi ne da miru

Navadni lapuh - Kaj naj pričakujem, ljubezen ali hladnost?

Origano - Vse se veseli mojega blagostanja

Peteršilj - Bodi skromen

Pikasti mišjak - Božanska moč ljubezni se ne boji smrti

Potonika - Le kako ne uganeš

Praprot - Samo srčna zveza lahko prinese trajno zadovoljstvo

Pšenični klas - Skrbi me. Kmalu boš moja

Rdeča vrtnica - Osvojil si moje srce!

Regrat - Povsod sem doma

Repinec - Nevihta življenja je minila!

Rožmarin - Kmalu te bom popeljal do oltarja.

Rumena vrtnica - Je tvoja ljubezen iskrena?

Rumeni narcis - Z zavistnimi očmi gledam na te, ki te obkrožajo

Rženi klas - Srečna ljubimca in vzajemno ljubljena

Sivka - Ne razumem te

Sladki grah - Živim zate

Sončnica - Ali že ljubezen ne more premagati tvojega ponosa!

Spominčica - Vse ti bo povedala namesto mene

Šentjanževka - Zaupaj moji ljubezni

Šmarnica - Dolgo sem te skrivaj ljubila.

Vdovski cvet (Scabiosa atropurpurea) - Žalosten/a sem

Vres - Videla se bova

Vrtni mak - Spomin nate bo za vedno neločljiv del mene, tako v sreči kot v nesreči.

Vrtnična veja - Ne!

Zvončnice - Kdaj bova imela danes čas za pogovor?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.