Mark Babatunde iz Nigerije si nikoli ni mislil, da bo nekega dne živel v ruskem mestu z manj kot 10.000 prebivalci. Zgražal se je, ko so domačini jedli surovo meso in so se temperature spuščale na -50 °C. Toda ostal je v teh krajih, si našel službo kot učitelj in zagnal svoj YouTube kanal o življenju v Jakutiji. Danes ima tri otroke, poučuje kitajščino in piše bloge pri rekordno nizkih temperaturah.
Mark je spoznal svojo bodočo ženo, ko je študiral na Kitajskem leta 2004. Bila je iz Sahe oziroma Jakutije, ruske republike na Daljnem vzhodu, ki je znana po surovem podnebju in najnižjih temperaturah na severni polobli.
Poročena sta bila deset let in imela dva otroka, nato pa sta leta 2014 spremenila načrte. Mark je zapustil Kitajsko in šel s svojo družino v Jakutijo, ker je žena hotela, da bi se otroci šolali v materni ruščini.
Jakutija je ženina rodna regija, njemu pa je bila čisto tuja. Ni si predstavljal, kaj lahko pričakuje.
»Bil sem radoveden, nervozen in malce prestrašen. Bal sem se, da be ljudje ne bodo sprejeli,« je povedal Babatunde. Toda mož črne polti, prava redkost na ruskem Daljnem vzhodu, je hitro postal priljubljen. Takoj, ko je prišel v mesto, so ga domačini peljali na ribolov. »Tega nisem pričakoval, zelo prijetno je bilo.«
Kmalu je dobil povabilo v lokalni klub govorcev angleščine.
»Povabili so me na seminar, ker je v Nigeriji angleščina uradni jezik.« Po čistem naključju je Babatunde spoznal ravnatelja šole iz bližnje vasi. Spustila sta se v pogovor in ravnatelj je povabil Marka na ogled svoje ustanove.
»Bil sem v vaški šoli in so me vprašali: bi vas zanimalo tukaj poučevati kitajščino?«
Že v nekaj dneh je Nigerijec poučeval kitajski jezik na Daljnem vzhodu Rusije. »Nisem pričakoval, da me bo tu kdo najel za poučevanje kitajščine,« je bil presenečen Mark.
Uspelo mu je vzpostaviti globoko vez z učenci. »Večina mojih učencev še ni potovala niti izven svoje regije. Zelo jih zanimajo Kitajska, Nigerija in druge države,« je povedal Mark. Dal je vse od sebe, da bi jakutske otroke naučil čim več o tujih deželah.
»Moji učenci so zelo inteligentni, zelo kulturni, lepo se obnašajo. Do njih imam takšen odnos, kot da bi bili moji otroci.«
Babatunde je presenetilo veliko stvari, odkar je stopil na ruska tla. »Kako so grajene hiše (zaradi velikega mraza gradijo hiše »z nogami«, ki so dvignjene nad tlemi), kakšno hrano jedo, zlasti to, da jedo surovo meso. Ne vem, če se bom lahko tega navadil,« je pravil v smehu, ko je pripovedoval o prehrani avtohtonih prebivalcev ruskega severa.
V nasprotju z razširjenim prepričanjem je bil Nigerijec dosti manj presenečen nad tamkajšnjimi skrajno nizkimi temperaturami. »Na mraz sem se navadil že prej, ko sem živel na Kitajskem. Res pa z -50 °C ni šale, to je zelo resna stvar. Pomembno je, kako se oblečeš, moraš se navaditi in poznati podnebje.«
Mark je bil očaran nad svojim novim domom. Navdahnil ga je, da je na YouTubu zagnal svoj kanal, na katerem se predstavlja kot »najbolj severni Afričan na svetu«. Povsem mogoče je, da ima prav. Na edinem posnetku do sedaj ga vidimo v debeli bundi, v kateri pohaja po zmrznjeni pokrajini. Čeprav je pritegnil veliko zanimanje ruskih medijev, to ni bil njegov pomen; sprva je kanal zagnal iz bolj osebnih in sentimentalnih razlogov.
»Ko poskušaš razložiti ljudem, kaj je Jakutija, to težko zares razumejo. Ko rečeš, da je -50 °C, tega ne bodo razumeli, če ne posnamem videa, da to vidijo na lastne oči,« razmišlja Babatunde.
»Hotel sem narediti nekaj majhnega. Ne vem, kako dolgo bom ostal v Jakutiji. Želim si, da bi ostali spomini.«
Preberite še:
Kako so živeli Afričani v carski Rusiji? (njihov potomec je tudi Puškin!)
ali
Intervju s Simonom Dobravcem (ki je ob prevajanju nastopil tudi v mnogih ruskih filmih in serijah)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
