"Zdaj vam bom naštel nekaj nizozemskih besed v ruskem jeziku: flot, gavanj, matros in mnoge druge." Tako svoj videoposnetek začne Machiel Sneep, visokorasli svetlolasi mladenič s širokim nasmeškom. Machiel je star 31 let in je po rodu iz Nizozemske, a že več kot pet let živi v Rusiji. Poleg glavne službe – marketinga – se ukvarja z bloganjem v ruščini in ima svoj kanal na YouTubeu o razlikah in podobnostih obeh držav in o tem, kaj so ga naučili Rusi.
Machiel je v Rusijo prišel za ljubeznijo. "Spoznala sva se na Evroviziji v Düsseldorfu leta 2011. Alja je bila takrat v vlogi novinarke, jaz sem delal za nizozemsko podjetje, ki je prodajalo različne spominke – majice, šale, kozarce. Nato je za več mesecev prišla na Nizozemsko v sklopu študija in začela sva hoditi," razlaga.
Leta 2015 po poroki pa sta se odločila preseliti v Rusijo. "Meni se je bilo lažje preseliti kot njej. Za to, da bi postala novinarka na Nizozemskem, bi se morala naučiti nizozemsko, jaz pa sem razmišljal, da mi bo v marketingu vseeno lažje najti delo," pojasnjuje Machiel.
Zdaj dela od doma s strankami iz Rusije in tujine. Idejo za blog pa mu je dala žena novinarka, ki mu pomaga tudi s težavno ruščino.
Na svojem blogu Machiel pogosto primerja življenje v obeh državah; na Nizozemskem otroke v vrtcih hranijo s sendviči in jih ne silijo spati podnevi, v Rusiji pa lahko kdorkoli pokliče zdravnika na dom in brez težav v lekarni kupi vsa zdravila. O vsebinah za prispevke razmišljata skupaj Aljo. "Nato ji narekujem tekst, ona pa ga zapiše na računalniku." Tudi Machiel zna pisati v ruščini, a zelo počasi, ali kakor sam priznava "petkrat počasneje od naravnega govorca".
Machiel sicer odlično govori po rusko. Jezik se je začel učiti že na Nizozemskem, sam pa je prepričan, da se človek ruščine najhitreje nauči, če potuje po majhnih ruskih mestih.
"Za razliko od Moskve in Sankt Peterburga tam malokdo zna angleško in zato nimate izbire – preprosto začnete govoriti po rusko. Jaz sem se posluževal celo kretenj," se spominja.
Kot mnogim tujcem, ki se učijo ruščine, je tudi zanj največ preglavic povzročal glas "ы" [trdi ’i’]. "Sprva ga nisem mogel niti izgovoriti in tudi razlike med "и" [i] in "ы" nisem slišal. Zame je ta zvok še danes tuj – sliši se, kakor da bi te pozdravljal nek tjulenj "Ы!Ы!Ы!". Tudi v nizozemščini obstajajo glasovi, ki jih je tujcem težko izgovarjati – morda se moja žena zato še do danes ni lotila učiti nizozemskega jezika."
Mešane občutke mu povzročajo male pisane črke v cirilici: "Črka т (t) je podobna м (m), ш (š) pa je podoben и (i). Pisana ruska cirilica mi izgleda kot neka skrivna pisava ali zdravniški recept," priznava.
Njuna dva otroka govorita tako rusko kot nizozemsko. "Z njima se pogovarjam samo po nizozemsko, Alja pa po rusko, pri čemer včasih preklopiva na angleščino, kadar ne želiva, da bi naju otroka razumela."
Hladna juha s solato in kvasom je ena od treh jedi ruske kuhinje, ki tujcem večinoma zbudijo odpor. Ne pa tudi Machielu. "Najprej kvasa nisem maral oz. je bil zame njegov okus telo tuj. Potem pa sem se odločil poskusiti kvas v okroški in bilo je okusno. A kar tako ga še danes ne pijem. Okroške s kefirjem ne maram, saj je preveč kisla."
Poleg te poletne juhe je Machiel poskusil tudi tušonko (konzervirano dušeno meso, podobno mesnemu narezku): "Ne jemo je pogosto, a je vseeno okusna in se hitro pripravi. Običajno jo dodajamo ajdovi kaši." Ajdovo kašo je sicer poskusil že doma na Nizozemskem, ko mu jo je pripravila bodoča žena, ko je prišel k njej na obisk. "Kaša je bila preveč slana, a sem jo vseeno pojedel. A naslednjih je že bolje uspela in mi je bila zelo všeč."
Kar pa Machielu niti malo ne ustreza, je velika večina ruskih sirov. "Najbrž samo še nisem odkril svojega okusa, a siri iz supermarketa res nimajo pravega okusa in prijetnega sirnega vonja," pravi.
V novi državi je Machiel pridobil tudi nove navade oz. najverjetneje samo izgubil stare. "Ko sem pripotoval v Rusijo, sem se najprej spraševal: zakaj neki so Rusi tako žalostni? Nato pa sem dojel – nasmehnete se samo takrat, kadar si tega zares želite. Zdaj sem se rusificiral. Če me vidite, da se nasmehnem, potem je to zares iskreno. Rusi so tudi zelo gostoljubni. Če te povabijo v goste, zagotovo ne boš odšel domov lačen ," pravi.
Sobota je za Machiela prost dan, ki ga izkorišča za sprehode po Moskvi. "Najprej grem igrat nogomet, nato se preprosto sprehajam po ulicah. Ogledujem si arhitekturo, zanimive četrti." Prav tako priznava, da si želi več potovati po državi, a mu zaenkrat ne uspeva. "Uspeli smo obiskati Sankt Peterburg, nekaj mest v okolici Moskve, Povolžje, potovali smo v Karelijo z Ruskealskim vlakom. Zelo zanimiv vlak, lep je tudi tamkajšnji narodni park. V prihodnje si želim na Krim, Kavkaz in na Kamčatko."
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
